skupno premoženje - posebno premoženje - gradnja na tujem svetu
V primerih gradenj, prezidav in dozidav stanovanjskih hiš so mogoči različni pravni položaji, ki imajo stvarnopravne učinke ali pa so vsaj podlaga zanje. Glede na okoliščine primera pridejo najpogosteje v poštev tisti, ki jih je mogoče subsumirati pod naslednje tri pravne institute: gradnja na tujem svetu, ustvaritev skupnega premoženja v zakonski zvezi ter skupna gradnja z dogovorom o stvarnopravnih učinkih. V obravnavani zadevi sta tožnica in prvotoženec zgradila prizidek na zemljišču, ki je last drugotoženke, zato ne pridejo v poštev pravila družinskega prava (2. odst. 51. člena ZZZDR). Pravila družinskega prava namreč veljajo le med zakoncema, medtem ko v konkretnem primeru nobeden od zakoncev ni bil lastnik sporne nepremičnine, marveč je bila to drugotoženka (mati prvotoženca). Pravno podlago predmetnega stvarnopravnega zahtevka tako predstavljajo določbe 24. do 26. člena ZTLR, ki se v obravnavani zadevi uporabljajo glede na čas nastanka spornega razmerja, te pa urejajo originarno pridobitev lastninske pravice na nepremičnini zaradi gradnje na tujem svetu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058528
OZ člen 419, 419/1, 419/2, 302, 302/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZOdvT člen 1, 1/2, 2, 2/1.
cesija – odstop terjatve – obvestitev dolžnika - naznanitev cesije – dobrovernost – dokazilo o odstopu - ugovor izpolnitve – nepravilna izpolnitev – stroški odvetnika kot stranke
Ne drži, da bi moral o odstopu terjatve dolžnika nujno obvestiti odstopnik, niti ne stališče, da bi moral prevzemnik dolžniku poslati (overjeno) pogodbo o odstopu terjatve. Ni važno, kdo dolžnika obvesti o odstopu terjatve; čim je dolžnik o odstopu terjatve novemu upniku obveščen, mora obveznost izpolniti novemu upniku.
Pravne storitve, ki jih odvetnik opravi sam zase oz. v svojo korist, ne pomenijo odvetniških storitev v smislu določb ZOdvT, odvetnik pa je tedaj, ko v postopku nastopa kot stranka, upravičen le do povračila stroškov, ki jih ima kot stranka.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – DAVKI – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055460
ZIZ člen 243. ZDavP-2 člen 111, 113, 214, 214/1, 214/1-3, 214/1-4, 215, 231, 232. Direktiva Sveta 2008/55/ES člen 6, 13.
mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah – zaprosilo za zavarovanje – zaprosilo za izterjavo – aktivna legitimacija RS – zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini
Aktivna legitimacija Republike Slovenije za izterjavo oziroma za zavarovanje za zagotovitev izterjave terjatve temelji na 6. in 13. členu Direktive 2008/55/ES in se na tej podlagi terjatev, za katero je bilo vloženo zaprosilo, obravnava kot terjatev države članice, v kateri ima zaprošeni organ sedež (razen v primeru iz 12. člena Direktive).
Višje sodišče zavrača pritožbeno stališče, v skladu s katerim bi zaprosilo za izterjavo dajalo Republiki Sloveniji kot upnici aktivno legitimacijo tudi za zavarovanje plačila davčne obveznosti.
izrekanje kazenskih sankcij polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik
Zoper obtoženca, ki je storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik, ob uvedbi kazenskega postopka pa bil starejši od 21 let, se ne more več voditi kazenski postopek proti mladoletnikom iz XXVII. poglavja ZKP, ampak redni kazenski postopek, v katerem mora sodišče spoštovati načelo, da nihče ne more biti kaznovan z večjo kaznijo kot je po zakonu veljala za kaznivo dejanje v času njegove storitve in je podana kršitev kazenskega zakona, če sodišče takemu obtožencu v rednem postopku izreče kazen mladoletniškega zapora.
ZPIZ-1 člen 3, 3/1, 407. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 45, 45/2. Zakon o zaposlovanju delavcev z nepolnim delovnim časom, o uvedbi dela preko polnega delovnega časa in o opravljanju dela, ki ne šteje za delovno razmerje (1970) člen 4, 9, 9/2. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27. Zakon o delovnih razmerjih (1977) člen 79, 80, 81.
Plača za delo preko polnega delovnega časa, opravljenega v obdobju od 1970 do 1985, se v pokojninsko osnovo všteje le pod pogojem, da je bilo nadurno delo opravljeno kot poseben delovni pogoj, torej da je šlo za kratkotrajno, nepredvidljivo in izjemno delo, ki se ni smelo uvesti, če ga je bilo mogoče opraviti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, z razporejanjem delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.
Ker obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na načelih vzajemnosti in solidarnosti, sistemska ureditev že načeloma ne omogoča vračanja prispevkov, ne glede na to, ali je pravico na podlagi plačila prispevkov kasneje mogoče uresničiti ali ne.
razglasitev oporoke – začetek teka zastaralnega roka – izpodbijanje oporoke – vračunanje daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža
Razglasitev oporoke je odločilen trenutek za začetek teka zastaralnega roka po 61. členu ZD in nadaljnja dejanja zapuščinskega sodišča na to nimajo vpliva, tako tudi ne morebitna napotitev na pravdo po 210. členu ZD. Oporoka, ki je obremenjena z napakami volje zapustnice, je le izpodbojna in je stvar odločitve zainteresiranih dedičev, ne pa zapuščinskega sodišča.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – vzgoja in izobraževanje – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – okoliščine – interesi pogodbenih strank
Pri odločanju o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi je bistveno vprašanje, ali so odnosi med strankama tako porušeni, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče (huda nesoglasja med učiteljem in ravnateljico šole), pri čemer ni bistveno, kdo je odgovoren, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče. V konkretnem primeru pa je bistveno tudi, da tožena stranka tožnika dejansko ne more zaposliti, ker zanj nima dela, ki bi mu ga ponudila. Iz tega razloga je odločitev o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ki ji je tožnik nasprotoval, utemeljena.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepopoln predlog – izjava o premoženjskem stanju kot priloga
Obrazec za premoženjsko stanje ne predstavlja vloge, ampak gre za prilogo, zaradi česar predloga brez priložene izjave ni moč zavreči kot nepopolne vloge.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061925
OZ člen 106, 626, 626/1, 627.
trajno pogodbeno razmerje – odpoved pogodbe – odpovedni rok - krivdno ravnanje izvajalca – pogodbena kazen
Samo dejstvo, da je tožnica toženki zaračunavala pogodbeno dogovorjene 20 – 30 % višje cene od siceršnjih konkurenčnih cen na trgu, ne more pomeniti škodnega ravnanja tožnice, kot tudi ne ravnanja tožnice v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
varstvo, vzgoja in preživljanje otroka – kriteriji za presojo otrokovih koristi
Ob izravnanih drugih možnostih vsakega od staršev za vzgojo in varstvo je okolje, kjer sta zakonca živela pred razvezo, lahko razlog za zaupanje otroka tistemu od staršev, ki je v takšnem okolju ostal. Kontinuiteta okolja namreč omiljuje škodljive posledice prenehanja življenjske skupnosti staršev in otrok.
ZIZ člen 40, 40/1, 134, 134/1. ZPP člen 108, 339, 339/1.
izvršba na plačo – odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov – obseg terjatve
Znesek, ki se lahko izterjuje v skladu s 134. členom ZIZ in je obvezna sestavina predloga, ni vedno avtomatično enak znesku celotne terjatve, ki jo ima upnik proti dolžniku, ni pa to izključeno. Če upnik od dolžnikovega delodajalca izterjuje celotno terjatev, ki se izterjuje zoper dolžnika, predloga iz tega razloga ni utemeljeno opredeliti kot nepopolnega niti kot nerazumljivega.
neupravičena pridobitev – uporabnina – nemožnost uporabe solastne nepremičnine
Toženec je imel korist zaradi brezplačne uporabe tožnikovega solastninskega deleža, tožnik pa je bil prikrajšan, saj svojega solastnega deleža na nepremičnini ni mogel uporabljati, zato je utemeljen zahtevek na plačilo uporabnine.
Ker pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje ni dovoljena, je sodišče prve stopnje tožnikovo vlogo, naslovljeno kot pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje, pravilno zavrglo. Tudi če bi se takšna vloga štela za izredno pravno sredstvo (revizijo), je nedovoljena, ker tožnik ni dokazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
ZPP člen 212, 394, 394-4, 394-10, 395, 395/2, 398, 398/1.
obnova postopka – nova dejstva in dokazi – pogoji za dopustnost predloga za obnovo postopka – trditveno breme
Če se zahteva obnova postopka po 10. točki 1. odstavka 394. člena ZPP, je utemeljenost predloga odvisna od uspeha dokazovanja, da bi bila lahko na osnovi novih dejstev ali novih dokazov izdana za predlagatelja ugodnejša odločitev od tiste, s katero je bil postopek pravnomočno končan. To se ugotavlja z vzporednim obravnavanjem novih dejstev in dokazov ter njihovim vplivom na vsebino odločbe o glavni stvari. Predlagatelj pa sploh ne pove, v čem bi bila z zatrjevanim dejstvom lahko zanj izdana ugodnejša sodba, v kolikor bi ta podatek oziroma dejstvo navedel tekom rednega pravdnega postopka.
zamudna sodba – nasprotje med predlaganimi dokazi – nasprotje med priloženimi dokazi
Presoja predpostavk za izdajo zamudne sodbe.
Pritožba neupravičeno očita sodišču, da bi moralo preveriti utemeljenost dejstev in njihovega morebitnega nasprotja ne le z dokazi, ki jih je tožeča stranka priložila, pač pa tudi s tistimi, ki jih je predlagala v dokaz, konkretno vpogled v pravdne spise.
oseba javnega prava - vpis pravnoorganizacijske oblike
Z opredelitvijo ustanovljenega subjekta kot pravne osebe javnega prava, gre le za generični pojem (kot je to npr. pojem gospodarska družba), ki o pravnoorganizacijski obliki tega subjekta in s tem npr. o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti subjekta, o načinu prenehanja subjekta, torej o tistih bistvenih okoliščinah, ki so pomembne za pravni promet, ne pove ničesar. V kateri od znanih pravnoorganizacijskih oblik oseb javnega prava (npr. javni zavod, ustanova, javni sklad, javna agencija, javno podjetje...) naj bi deloval ustanovljeni in za vpis v sodni register predlagani subjekt, pa ne izhaja niti iz Zakona o visokem šolstvu, ki je sicer zakonska podlaga za ustanovitev predlaganega subjekta vpisa.
odlog izvršbe - nenadomestljiva škoda - težko nadomestljiva škoda- slabo zdravje - gmotni položaj dolžnika - omejitve izvršbe
Težko nadomestljiva škoda je tista, ki presega škodo, ki je zajeta že v sami realizaciji izvršbe. Slabo zdravje dolžnika in njegov slab gmotni položaj ne moreta pomeniti težko nadomestljive škode, ki bi bila v primeru odloga izvršbe pravno upoštevna.