dedni sporazum – izvensodna poravnava – ugotovitev dedičev - ugotovitev obsega zapuščine – skupnost dedičev – nujno enotno sosporništvo
Če dediči sklenejo zunajsodno poravnavo, jo sodišče povzame v sklepu o dedovanju, vendar mora pred tem ugotoviti vsaj, kdo so dediči in da so sklenili dedni dogovor.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – nevarna dejavnost – objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – gradbena dela – poškodba pri delu
Gradbena dejavnost lahko postane nevarna, ko se določene okoliščine in opravila, izvrševana v takšnih okoliščinah, združijo v enovit delovni proces in ta predstavlja sam po sebi povečano nevarnost za nastanek škode.
Podana bi bila lahko objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke, če takšne odgovornosti ne bi nadomestila morebitna krivdna odgovornost zavarovanca tožene stranke, kolikor je ta ustvaril s svojo aktivnostjo ali pa tudi pasivnostjo (opustitvijo dolžne skrbnosti) okoliščine, da je sicer sama po sebi lahko nenevarna stvar – stopnišče po predpisih pokrito s filcem, ki ne zdrsi s površine stopnišča oziroma ne predstavlja drseče površine – postala nevarna stvar in posledično s svojim neskrbnim ravnanjem spremenilo sicer nenevarno gradbeno dejavnost oziroma posamezna opravila takšne dejavnosti (nošenje sicer težkih vreč po vendarle ustrezno zaščitenem in nedrsečem stopnišču s strani izurjenih gradbenih delavcev) za nevarno.
URS člen 125, 126. ZASP člen 156, 157, 168, 168/3. ZASP-D člen 6. ZS člen 3, 3/1.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – plačilo avtorskega honorarja – tarifa – skupni sporazum – varstvo pravic – sodno varstvo – povrnitev škode in civilna kazen – uporaba tarife – revalorizacija – pravna varnost – vezanost sodnika na ustavo in zakon – ugovor exceptio illegalis
Zaradi specifične narave avtorske pravice so avtorji posebej varovana kategorija, vendar pa so na drugi strani glede na svojo organizacijo v posameznih združenjih tudi močnejša stranka napram posameznim uporabnikom njihovih del, zato bi s stališča dobre prakse, ki bi zagotavljala pravno varnost, tožeča stranka morala poskrbeti za vsakokratno objavo uskladitve tarife s podatki o indeksu cen na drobno; samo sklicevanje na revalorizacijo namreč ne zadošča.
enostranska odpoved sodelovanja – odstop od pogodbe
Glede na to, da gre v obravnavani zadevi za konkurenco razlogov za prekinitev sodelovanja, ni pravno odločilno le dejstvo, ali so bili ti razlogi dejansko izpolnjeni oziroma ali je bilo iz teh razlogov sodelovanje prekinjeno, temveč predvsem dejstvo, kdaj so ti razlogi nastopili. Ko se zaradi nastopa v pogodbi predvidenih razlogov sodelovanje med pogodbenima strankama prekine, je namreč tudi pojmovno nemogoče, da bi v nadaljevanju nastopili tudi drugi razlogi za prekinitev sodelovanja.
pristojnost in sestava sodišča – ugotovitev vrednosti spornega predmeta – vloge – nerazumljive ali nepopolne vloge – potek postopka – tožba – vsebina tožbe – določen tožbeni zahtevek – sprememba tožbe – odprava nesklepčnosti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če tožnik nedoločen zahtevek, ki ni vseboval zneska vtoževane terjatve, dopolni z zneskom, gre za dopolnitev nedoločno postavljenega zahtevka in ne za spremembo tožbe.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL0061312
ZD člen 123, 123/1, 132, 133, 138, 138/1.
prehod zapuščine na dediče – sprejem dediščine – nepreklicnost dedne izjave – vezanost dedičev lastnika stanovanja k pogodbi o dobavi toplote – računi se glasijo na pokojno osebo
Toženca ne trdita, da sta se dedovanju odpovedala (in celo ne, da imata tak namen), toženka pa je dediščino že sprejela. Glede na določbo 132. člena ZD sta torej lastnika stanovanja, kot takšna pa ju veže pogodba o dobavi toplote, ki jo je po pooblastilu lastnikov stanovanj sklenil upravnik.
Ravnanje dediča, ki dobaviteljev o smrti lastnika stanovanja ne obvesti, nato pa se sklicuje, da obveznosti ni dolžan plačati, ker se račun glasi na pokojnega, ni dovolj skrbno in ne more povzročiti niti kasnejše zapadlosti terjatve.
lastninska pravica – načelo superficies solo cedit – stavbna pravica
Do uveljavitve SPZ je bilo mogoče, da je bilo zemljišče predmet ene lastninske pravice, zgradba na tem zemljišču pa predmet druge lastninske pravice. Temeljni načeli SPZ sta prav načelo specialnosti in iz njega izvedeno načelo superficies solo cedit, v skladu s katerim objekt sam ne more biti predmet lastninske pravice, temveč je sestavina zemljišča.
Razmerja v primerih, ko imajo lastninsko pravico na zemljišču in lastninsko pravico na zgradbi različne osebe, ureja 2. odstavek 271. člena SPZ.
podstrešni prostor – priposestvovanje – pridobitev lastninske pravice – pasivna legitimacija solastnikov
Podstrešje ne more biti samostojen predmet priposestvovanja.
Če je spor glede podstrešnih prostorov, je s tožbo treba zajeti vse solastnike, četudi je spor le z nekaterimi od njih, s tem da je treba upoštevati, kaj je vsebina pojma nepremičnine po 1. odstavku 18. člena SPZ.
Po določbi 138. člena ZPPSL se je za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev prisilne poravnave sicer res štelo, da so prijavljene tudi v stečajnem postopku. To pa je veljalo le v primerih, ko je sodišče stečajni postopek začelo po uradni dolžnosti, ker je ustavilo postopek prisilne poravnave. V danem primeru pa je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave, ker dolžnik v roku ni predložil načrta finančne reorganizacije, stečajni postopek pa je začelo po predlogu upnika G. d.o.o.. Ker torej ne gre za kontinuiteto med postopkom prisilne poravnave in stečajnim postopkom, določba 138. člena ZPPSL za dani primer ni uporabljiva.
razlaga oporoke - pogoji in bremena v oporoki – napotitev na pravdo
ZD dopušča, da oporočitelj v oporoki postavi pogoje. Oporoka izraža jasno voljo zapustnice, da njeno premoženje deduje oseba, ki bo skrbela za njenega sina, vendar takšen premalo določen zapis dopušča različne razlage. Ker so med dediči sporna dejstva, bi zapuščinsko sodišče moralo prekiniti zapuščinsko obravnavo in napotiti stranke na pravdo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062835
ZN člen 47, 47/1, 47/1-1. ZTLR člen 22, 23, 24.
skupno premoženje – notarski zapis – obličnost pravnih poslov med zakonci – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na stvari s predelavo, spojitvijo in pomešanjem – vnaprejšnja dokazna ocena
Tožnica na podlagi dogovora s tožencem (zakoncem) ni mogla veljavno pridobiti solastninske pravice na spornem stanovanju. Dogovor, s katerim naj bi se toženec zavezal, da bo polovični delež na stanovanju prenesel na tožnico, bi moral biti sklenjen v obliki notarskega zapisa in ne zgolj ustno.
Pravna pravila o pridobitvi lastninske pravice na stvari s predelavo, spojitvijo in pomešanjem se uporabljajo le za premične stvari, ne pa za nepremičnine.
Prav je sicer, da sodišče v okviru proste dokazne presoje stranki predoči in oceni tudi njene trditve in dokaze iz morebitnih prejšnjih pravd, ki so v zvezi z istim spornim predmetom. Ne sme pa na tej podlagi zavrniti ponujenih dokazov, če niso nedopustni, nepotrebni ali očitno nerelevantni, sploh kadar trditev, ki jo želi stranka dokazati, ni že na prvi pogled neresnična ali nerazumna.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - stroški s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje – zamudna sodba – vročitev tožbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem
Stroške, nastale, s postopkom zaradi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, vedno (ne glede na uspeh predloga ali končni uspeh) plača predlagatelj.
Napačno vročanje ni razlog za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
zaznamba sklepa o izvršbi - smrt dolžnika - univerzalno nasledstvo
Pritožnik je kot dedič naslednik dolžnika po samem zakonu, ne da bi bil za to potreben kakšen poseben procesualni pridobitni način ali pristopna izjava. V izvršilno zadevo je torej vstopil v tisto stanje, v katerem je bila ta zadeva ob smrti dolžnika.
Morebitne nepravilnosti izvršilnega postopka pritožnik v zemljiškoknjižnem postopku ne more uspešno uveljavljati, ampak je to lahko le predmet obravnavanja v izvršilnem postopku, če so za to izpolnjeni pogoji. Zemljiškoknjižni postopek je namreč strogo formalen, saj sodišče v njem odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi-
Dolžnica se je v ugovoru zgolj sklicevala na 149. člen ZIZ in trdila, da so denarna sredstva na računu Občine K. nujno potrebna za opravljanje občinskih temeljnih nalog oziroma dejavnosti, ne da bi to svojo trditev konkretizirala.
Pritožbeno sodišče se zato strinja s sodiščem prve stopnje, da ugovor (ob nasprotovanju upnika v odgovoru na ugovor) ni bil obrazložen in da ga je bilo treba zato kot neutemeljenega zavrniti.
ureditev meje – javno dobro – stanje v zemljiškem katastru
Mejo med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti je treba določiti po obstoječem dejanskem stanju, kadar iz ugotovljenih okoliščin izhaja, da so katastrske meje javnega dobra posledica napak oz. pomanjkljivosti v katastru označenih mej.
Tožniku je uspelo dokazati, da je nastopil zavarovalni primer. S tem se je dokazno breme o nasprotnem prevalilo na toženo stranko, ki je zatrjevala, da je bilo v nesreči poškodovano drugo (in ne zavarovano) vozilo.
ZPP člen 14, 254, 254/2, 254/3, 339, 339/1. OZ člen 171, 171/1. KZ člen 325, 325/1. ZVCP člen 44, 44/1.
identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – odškodninska obveznost – soodgovornost – deljena odgovornost – blanketna norma – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – prehod za pešce – dokazi in izvajanje dokazov – izvedenec – izvedensko mnenje – odprava pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravnomočna kazenska obsodilna sodba načeloma ne ovira uveljavljanja ugovora deljene odgovornosti (171. čl. OZ), vendar pa le-ta skladno s 14. čl. ZPP ne sme temeljiti na dejstvih, ki izključujejo obstoj ugotovljenega kaznivega dejanja.
Če sodišče ugotovi, da so v izvedenčevem izvidu pomanjkljivosti, jih mora odpraviti po uradni dolžnosti (254. čl. ZPP).
Da je ureditev predkupnih pravic po ZKZ specialnejša od ureditve v SPZ, kaže predvsem dejstvo, da je tudi po 23. čl. ZKZ solastnik prvi predkupni upravičenec.
S trenutkom sprejema ponudbe pogodba še ni sklenjena; tedaj je doseženo le soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe, s tem pa za prodajalca nastane tudi obveznost, da z osebo glede na prednostni vrstni red podpiše pogodbo pod pogoji iz ponudbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0058371
SZ-1 člen 111.
izselitev in izpraznitev prostorov - lastninska pravica na stanovanju - pridobitni naslov - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - nevzpostavljena etažna lastnina
Tožnica je izkazala veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na stanovanju (kupoprodajna pogodba), zato je njen položaj mogoče enačiti s položajem lastnika, čeprav etažna lastnina še ni vzpostavljena.