OZ člen 619, 637, 637/1, 639, 639/2, 641, 642, 642/3.
pogodba o delu - pravilna izpolnitev kot pogoj za plačilo
Naročnik je dolžan prevzeti opravljeni posel, ta njegova obveznost pa obstoja samo, če je posel pravilno opravljen. Iz tega sledi, da izvajalec nima pravice zahtevati plačila, če del ni izvršil v celoti tako, kot je bilo dogovorjeno.
ZPIZ-1 člen 5, 5/3, 66, 66/1, 66/1-2, 68, 93, 93/1, 97, 156, 156/5, 158, 159, 160. ZZZPB člen 68, 68a. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 82, 82/1. ZUP člen 169.
delna invalidska pokojnina - pravice na podlagi invalidnosti - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Tožnica, ki ob nastanku invalidnosti ni bila vključena v obvezno zavarovanje, je ob razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti in ob izpolnjevanju pogoja minimalne pokojninske dobe pridobila pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine. Ali izpolnjuje pogoj prijave pri zavodu za zaposlovanje, bo preveril toženec pri odločitvi o odmeri in izplačevanju delne invalidske pokojnine.
Tožnik zahteva ugotovitev ničnosti kupoprodajnih pogodb in zasleduje interes, da se vzpostavi stanje pred prodajo spornih zemljišč, ki jih kot denacionalizacijski upravičenec zahteva v denacionalizacijskem postopku. Ker je tožnik navedel očitno prenizko vrednost, je sodišče pravilno upoštevalo prodajno ceno v kupoprodajnih pogodbah, katerih ničnost uveljavlja s tožbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - nadurno delo
Opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi ni zakonito, saj ga je tožena stranka podala tožniku zaradi odklonitve nadurnega dela, tožnik pa zaradi zdravstvenih težav nadur ni smel oziroma mogel opravljati. Posledično je nezakonita tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo
Po uveljavitvi novega ZDR poskusno delo ni več določeno kot posebni pogoj za sklenitev delovnega razmerja, za zakonitost dogovora o poskusnem delu zadošča, da je dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi in ni treba, da bi delodajalec že v objavi prostega delovnega mesta navedel, da se predvideva oprava poskusnega dela.
Če sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka ne upošteva napotkov pritožbenega sodišča, katera pravdna dejanja mora opraviti in katera sporna vprašanja mora obravnavati, zagreši bistveno kršitev določb postopka. Sodišče prve stopnje ni vezano le na materialnopravno stališče pritožbenega sodišča, mora pa ugotavljati vsa dejstva, na katera opozori v razveljavitvenem sklepu in tako ustvariti podlago za spremembo odločitve na pritožbenem sodišču.
Glede na to, da je rok za plačilo sodne takse potekel v ponedeljek 14.12.2009 ob 24.00 uri, je bila taksa, ki je bila plačana 15.12.2009, plačana prepozno, zato ni pomembno, kdo je to takso plačal.
V primeru pomanjkljivo izpolnjene izjave o premoženjskem stanju ne gre za formalno pomanjkljivost predloga za oprostitev plačila sodne takse, ki je stvar procesnega prava, temveč za vsebinsko pomanjkljivost oziroma nesklepčnost, ki je stvar materialnega prava. Formalnim zahtevam, ki jih določa ZST-1 v 3. odstavku 12. člena, je tožena stranka s predložitvijo izjave zadostila, ni pa zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede okoliščin, navedenih v 3. odstavku 11. člena ZST-1, ki so merodajne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse.
Če se po izvedbi dokaza izkaže, da založeni predujem ne zadošča, je obveznost do plačila manjkajoče razlike po tem, ko je strošek že nastal, na strani predlagatelja izvedenega dokaza.
podizvajalec – podizvajalsko razmerje – neposredna odgovornost naročnika – pogodba o prevzemu dolga
Naročnik in podizvajalec nista v poslovnem (pogodbenem) razmerju, zato glavni naročnik od podizvajalca nima pravice zahtevati, da (pravilno) opravi posel, ki se ga je zavezal opraviti s pogodbo, sklenjeno z izvajalcem (podjemnikom). Nasprotno pa tudi podizvajalec od naročnika (ki ni njegov sopogodbenik) ni upravičen zahtevati plačila za opravljen posel. Izjema od tega splošnega pravila obstaja, če so izpolnjene predpostavke za uporabo posebnega pravila po 631. členu OZ oz. če je med strankama obstajal drugačen (izrecno opredeljen) dogovor.
S tem ko se je prvotožena stranka zavezala k plačilu po Pogodbi o prevzemu dolga, se je zavezala plačati nesporna dela neposredno podizvajalcu, preostale pravice in obveznosti v zvezi z izdelavo in dobavo blaga pa se določajo oz. rešujejo med izvajalcem (drugotoženo stranko) in podizvajalcem (tožečo stranko).
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - sekretar - razrešitev - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - ustrezna zaposlitev
Izpodbijani akt tožene stranke ni nezakonit zgolj zaradi tega, ker v naslovu ni zapisano, da gre za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, saj je to iz celotnega akta povsem jasno razvidno.
revizija – revizija, dovoljena na podlagi zakona – dopuščena revizija
Predlog tožene stranke za dopustitev revizije je Vrhovno sodišče RS zavrglo. To pomeni, da revizija ni bila dopuščena. Ker glede na vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe revizija tudi ni dovoljena, se revizija zavrže.
ZGD-1 člen 230, 230/7, 395, 395/1, 395/1-1, 494/1, 505.
izpodbojnost sklepov skupščine - pravica družbenika do udeležbe na bilančnem dobičku – terjatev na izplačilo dobička – enostranska razveljavitev skupščinskega sklepa
Terjatev za izplačilo dobička je s sprejetjem sklepa skupščine, da se bo bilančni dobiček delil med družbenike, postala del družbenikovega premoženja, zato družba v to obligacijsko pravico družbenika ne more enostransko posegati z razveljavitvijo sklepa.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – plačilni nalog – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sodišče sicer izvede postopek na podlagi 1. odstavka 202.a člena ZP-1 po uradni dolžnosti, vendar pa mora po prejemu obvestila Ministrstva za pravosodje RS obvezno preveriti pravnomočnost odločb, na podlagi katerih je bil izvršen vpis kazenskih točk v skupno evidenco kazenskih točk, ter identičnost med izrečenim številom kazenskih točk v odločbi in številom kazenskih točk, vpisanim v skupno evidenco kazenskih točk.
Ne zadošča navedba v plačilnem nalogu, kakšne sankcije so predpisane za prekršek, temveč so merodajne sankcije, ki so bile izrečene za prekršek ali prekrške (če gre za stek), saj so le izrečene sankcije podlaga za vpis kazenskih točk v skupno evidenco kazenskih točk.
Glede na dejstvo, da je tožena stranka samostojni podjetnik posameznik, veljajo za osebno vročitev tožbe zanjo določbe o vročanju fizičnim osebam in ne določbe o vročanju pravnim osebam.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 179, 182.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – soprispevek oškodovanca – nepremoženjska škoda
Glede na to, da je tožnik na konkretni stiskalnici delal šele drugi dan in da ni bil vešč poznavanja njenih zvokov, ni mogoče šteti, da je sam prispeval k škodi (ki jo je utrpel, ker je zgornje orodje stiskalnice udarilo ob spodnje ohišje, tako da ga je razneslo), ker nadrejenih ni obvestil o čudnem zvoku orodja.
ZDR/90 člen 35, 36.a, 36.h, 36.h/2, SKPgd člen 17, 17/1.
stari ZDR - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - ukinitev delovnega mesta - sodelovanje sindikata - šikana
Tožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja, reintegracijo in reparacijo ni utemeljen, saj mu je tožena stranka izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka skladno s tedaj veljavno zakonodajo, ne da bi ga pri tem šikanirala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – zagovor – vabilo na zagovor – pisna obdolžitev
Redna pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni zakonita, ker tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala, da je tožniku pravočasno vročila vabilo na zagovor skupaj z obrazloženim razlogom, zaradi katerega je nameravala podati odpoved. Zgolj dejstvo, da mu je vabilo na zagovor s pisno obdolžitvijo pustila na delovnem mestu (pri čemer ni bilo mogoče ugotoviti, kdo naj bi bil vročevalec, ter ali in kdaj je tožnik pisanje prejel), namreč ne dokazuje, da je bila vročitev pravilno in pravočasno opravljena.
z zamudo izvedena delna plačila - zniževanje glavnice z delnimi plačili – zamudne obresti
S strani obeh pravdnih strani podpisane kompenzacije dokazujejo dogovor pravdnih strank, da se s plačili oziroma delnimi plačili poravnavajo samo glavnice. Dolžnik mora takrat, če je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, poleg glavnice plačati še zamudne obresti. Drži, da s prenehanjem glavnice prenehajo tudi stranske pravice, vendar pa tega določila ni mogoče razumeti tako, da so z dnem, ko je bil izvršen zadnji pobot, ugasnile tudi do tedaj že natekle in zapadle obresti.
Dogovor, na katerem je tožnik utemeljeval svojo terjatev, je ničen, neupravičene obogatitve pa tožniku ni uspelo dokazati, zato je sodišče prve stopnje njegov zahtevek pravilno zavrnilo.
V skladu z določilom 2. odstavka 34. člena OZ mora biti podlaga pogodbe mogoča, dopustna in določena ali določljiva. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dogovor v delu, ki se nanaša na prenos lastninske pravice, ni izvršljiv, je pravilno ugotovilo njegovo ničnost tudi v tem delu.