preverjanje psihofizičnega stanja – strokovni pregled
Strokovni pregled v skladu s 133. členom ZVCP-1 obsega tako zdravniški pregled kot odvzem vzorcev telesnih tekočin, pri čemer se obseg odvzema vzorca določi glede na potrebe preiskave, s katero se ugotavlja prisotnost prepovedanih snovi v organizmu, tako da sicer zadostuje tudi odvzem le ene od navedenih telesnih tekočin, vendar pa mora udeleženec v cestnem prometu pri strokovnem pregledu sodelovati ter na (zdravnikovo) zahtevo oddati tako vzorec krvi kot urina. Če zaradi zdravstvenega stanja ali iz drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka, ni mogoče opraviti celotnega strokovnega pregleda, mora zdravnik opraviti tisti del pregleda, ki ga je mogoče opraviti, in podati mnenje o znakih motenj v vedenju, ki kažejo na vpliv alkohola.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odločanje po uradni dolžnosti – okoliščine in interesi pogodbenih strank
Sodišče lahko ob ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi sodno razveže pogodbo o zaposlitvi po uradni dolžnosti, le če delodajalec izrecno zatrjuje in dokaže okoliščine in interese strank, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče. Če delodajalec tega ne zatrjuje in dokaže, pa o pomanjkanju interesa strank, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče, ni mogoče sklepati na podlagi dejstva, da je delavec med sodnim postopkom sklenil novo pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZPre-1 člen 63, 63/1, 63/3, 64, 64/1, 64/3, 64/4.
začasna odredba na prepoved uresničevanja glasovalnih pravic - prevzemni prag
Zakon je predvidel poseben postopek, v katerem pristojni organ (ATVP) ugotavlja relevantne okoliščine, v posledici katerih lahko s svojo odločbo začasno poseže v korporacijska razmerja delničarjev v ciljni družbi. Odločba, izdana v tem (upravnem) postopku, ima zato neposredni učinek na delničarje ciljne družbe. To pa izključuje upravičenje posameznega delničarja ciljne družbe, da bi tovrstno ugotovitev oziroma prepoved lahko uveljavljal s tožbenim zahtevkom v pravdnem postopku.
Če se po izvedbi dokaza izkaže, da založeni predujem ne zadošča, je obveznost do plačila manjkajoče razlike po tem, ko je strošek že nastal, na strani predlagatelja izvedenega dokaza.
podizvajalec – podizvajalsko razmerje – neposredna odgovornost naročnika – pogodba o prevzemu dolga
Naročnik in podizvajalec nista v poslovnem (pogodbenem) razmerju, zato glavni naročnik od podizvajalca nima pravice zahtevati, da (pravilno) opravi posel, ki se ga je zavezal opraviti s pogodbo, sklenjeno z izvajalcem (podjemnikom). Nasprotno pa tudi podizvajalec od naročnika (ki ni njegov sopogodbenik) ni upravičen zahtevati plačila za opravljen posel. Izjema od tega splošnega pravila obstaja, če so izpolnjene predpostavke za uporabo posebnega pravila po 631. členu OZ oz. če je med strankama obstajal drugačen (izrecno opredeljen) dogovor.
S tem ko se je prvotožena stranka zavezala k plačilu po Pogodbi o prevzemu dolga, se je zavezala plačati nesporna dela neposredno podizvajalcu, preostale pravice in obveznosti v zvezi z izdelavo in dobavo blaga pa se določajo oz. rešujejo med izvajalcem (drugotoženo stranko) in podizvajalcem (tožečo stranko).
ZDR/90 člen 35, 36.a, 36.h, 36.h/2, SKPgd člen 17, 17/1.
stari ZDR - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - ukinitev delovnega mesta - sodelovanje sindikata - šikana
Tožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja, reintegracijo in reparacijo ni utemeljen, saj mu je tožena stranka izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka skladno s tedaj veljavno zakonodajo, ne da bi ga pri tem šikanirala.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - sodna razveza
Tožnik navodil v zvezi z vodenjem in zaključevanjem blagajne v delu, v katerem določajo, kako pogosto je treba polagati gotovino na bančni račun oziroma na kakšen način je treba izpolniti poročilo o pologu, ni prejel. Zaradi tega očitek tožene stranke v izredni odpovedi (da je tožnik ravnal v nasprotju z jasnimi navodili delodajalca) ni utemeljen. Ker pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja niso bile kršene in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, se podrobneje z ravnanjem tožnika oziroma z znaki kaznivega dejanja ni treba ukvarjati, zlasti ker tožena stranka razen pavšalnega očitka, da je tožnik denar neupravičeno zadržal oziroma da je storil kaznivo dejanje poneverbe, drugih dejstev s tem v zvezi ni navedla.
odgovornost za gradnjo avtoceste – pasivna legitimacija upravljalca cest
Tožnik toženi stranki (DARS) očita odgovornost za napačno izvedbo vozišča oziroma za projektantsko napako, ker se je naenkrat na delu vozišča nahajala oziroma zadrževala voda ter v zvezi s tem opustitev sanacije vozišča in ustrezne prometne signalizacije. Ker gre za naloge upravljanja in vzdrževanja avtocest, ki jih tožena stranka opravlja v svojem imenu, a za račun države, ni pasivno legitimirana za plačilo odškodnine.
ZPIZ-1 člen 57, 137, 139, 140, 141, 141/1, 141/2, 261, 261/1. ZPP člen 213, 213/2, 236a, 236a/4, 287. ZDSS-1 člen 62, 62/1. Sklep o kriterijih in merilih, kdaj je psihiatričnim bolnikom potrebno stalno nadzorstvo člen I.
dodatek za pomoč in postrežbo - stalno nadzorstvo
V primeru, ko psihiatrični bolnik potrebuje stalno nadzorstvo pri opravljanju večine ali vseh osnovnih življenjskih opravil, ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi 2. odstavka 139. člena ZPIZ-1 v višini polovice 70 % zneska osnove za odmero dodatnih pravic iz 57. člena ZPIZ-1 (nižji znesek dodatka za pomoč in postrežbo). V primeru, ko psihiatrični bolnik kljub stalnemu nadzorstvu ni zmožen samostojno opravljati vseh življenjskih potreb, pa ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi 1. odstavka 139. člena ZPIZ-1 v višini 70 % zneska osnove za odmero dodatnih pravic iz 57. člena ZPIZ-1 (znesek dodatka za pomoč in postrežbo).
imenovanje manjkajočega člana organa vodenja ali nadzora prek sodišča - nujni primer - zagotovitev veljavnega odločanja nadzornega sveta
ZGD-1 v 256. čl. med drugim določa, da če iz kateregakoli razloga en ali več članov organov vodenja ali nadzora manjka, ga v nujnih primerih na predlog zainteresiranih oseb imenuje sodišče. Nujni primer je podan takrat, ko se zasleduje zagotovitev veljavnega odločanja nadzornega sveta: torej njegova sklepčnost oziroma udeležba večjega števila članov, če bi bila ta zaradi sprejemanja odločitve potrebna.
povračilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila – kilometrina
Tožnik je za čas, ko je opravljal delo komercialista na terenu s svojim avtomobilom, upravičen do povrnitve stroškov, ki so mu nastali. Čeprav je potne naloge pri toženi stranki lahko izpolnjeval le do določene višine, ki ni pokrila vseh stroškov, je njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike med prejetim zneskom in zneskov kilometrine, utemeljen.
Nova tožba, ki se opira na isti sklop dejstev, ni dopustna, čeprav se v njej nekatera dejstva dodajajo ali opustijo, saj so s pravnomočnostjo zajeta vsa dejstva, ki so sestavni del tega sklopa, na katerih temelji tožbeni zahtevek, čeprav v predhodnem postopku niso bila navedena.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 111/1-8. ZJU člen 24, 24/1, 24/3, 154, 154/1.
javni uslužbenec – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – dokončnost sklepa o prenehanju delovnega razmerja
Tožniku – javnemu uslužbencu – sta bili podani dve izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Druga odpoved je bila podana v času, ko sklep o prvi odpovedi še ni postal dokončen in izvršljiv, torej v času, ko je bil še vedno v delovnem razmerju pri toženi stranki. Slednji niti zakon niti Konvencija MOD št. 158 ne prepovedujeta, da bi v primeru nedokončne odpovedi vodila nov postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obvestilo o nameravani odpovedi – sodelovanje sindikata
Zgolj zaradi izostanka predhodnega obvestila o nameravani odpovedi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni nezakonita. Obvestilo je namenjeno temu, da se delavec na bodočo odpoved pripravi in da si zagotovi angažiranje sindikata, katerega član je ob uvedbi postopka odpovedi. Ker tožnik ne zatrjuje, da je bil ob uvedbi postopka odpovedi včlanjen v sindikat, tožena stranka ni onemogočila uveljavljanja njegovih pravic s tem, ker mu ni vročila obvestila. Ker ga ravnanje tožene stranke tudi sicer ni oviralo pri uveljavljanju njegovih pravic, opustitev obvestila ni vplivala na pravilnost in zakonitost odpovedi.
Glede na to, da je bila pogodba o financiranju stroškov spodbujanja podjetništva sklenjena brez veljavne pravne podlage, saj so do takšnega sofinanciranja upravičene le brezposelne osebe, kar toženec ni bil, je pogodba nična.
Ker nična pogodba že po samem zakonu nima pravnih učinkov oziroma ni veljavna, jo mora sodišče v okviru trditvene podlage strank upoštevati po uradni dolžnosti. To vprašanje lahko reši kot predhodno vprašanje in ni nujno, da bi morala biti ničnost pogodbe vsebovana tudi v izreku sodbe.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - sekretar - razrešitev - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - ustrezna zaposlitev
Izpodbijani akt tožene stranke ni nezakonit zgolj zaradi tega, ker v naslovu ni zapisano, da gre za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, saj je to iz celotnega akta povsem jasno razvidno.
revizija – revizija, dovoljena na podlagi zakona – dopuščena revizija
Predlog tožene stranke za dopustitev revizije je Vrhovno sodišče RS zavrglo. To pomeni, da revizija ni bila dopuščena. Ker glede na vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe revizija tudi ni dovoljena, se revizija zavrže.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 179, 182.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – soprispevek oškodovanca – nepremoženjska škoda
Glede na to, da je tožnik na konkretni stiskalnici delal šele drugi dan in da ni bil vešč poznavanja njenih zvokov, ni mogoče šteti, da je sam prispeval k škodi (ki jo je utrpel, ker je zgornje orodje stiskalnice udarilo ob spodnje ohišje, tako da ga je razneslo), ker nadrejenih ni obvestil o čudnem zvoku orodja.
pogodba o bančnem depozitu – devizna hranilna knjižica– depoziti v podružnicah Ljubljanske banke d.d. na ozemlju nekdanje SFRJ – obveznosti Ljubljanske banke d.d.
Za devizne vloge, vložene v podružnicah Ljubljanske banke d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ, odgovarja ta banka in ni podano jamstvo RS.