sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Predloga tožnika za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je le-ta formalno sicer res podal šele 11. 1. 2010, vendar vsebinsko konkretiziral že v laični tožbi, zato ni mogoče zavreči kot prepoznega.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 12. ZGD-1 člen 495, 504, 505, 526, 526/1.
oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba
Ne glede na to, da je v svoji izjavi o premoženjskem stanju navedla, da v zadnjih treh mesecih ni imela prilivov na svoj TRR, tožena stranka, ki je pravna oseba, ne izpolnjuje pogojev za taksno oprostitev glede na izkazano višino bilančnega dobička 8.750,00 EUR in vrednost sredstev v višini 22.785,00 EUR. Iz bilance stanja izhaja, da so to v celoti kratkoročna sredstva, pri čemer tožena stranka razpolaga s 7.358,00 EUR denarnih sredstev, medtem ko njene obveznosti do virov sredstev sestavljajo zgolj obveznosti iz postavke kapitala in kratkoročne obveznosti v višini 4.396,00 EUR.
IZVRŠILNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062869
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/2, 65/3. ZPP člen 72, 282, 282/1. ZST-1 člen 33.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – ugovor zoper sklep o izvršbi tretje osebe – zavrnitev ugovora zoper sklep o izvršbi – izvršba na premoženju zakonca – razveza zakonske zveze – skupno premoženje – pridobivanje skupnega premoženja – zamuda na prvi narok – sodba na podlagi odpovedi – denarno kaznovanje pooblaščenca – taksa za zavlačevanje postopka
Pravno sredstvo, ki ga ima tretji, da se brani pred neupravičeno izvršbo, je ugovor, zato mora biti vložitev tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe pogojevana z negativno odločitvijo o ugovoru tretjega. Namen takih izločitvenih tožb pa je, da se omogoči osebam, ki niso stranke izvršilnega postopka, učinkovita obramba njihovega premoženja pred posegi v izvršilnih postopkih, ki so v razmerju do njih tuji.
Iz zapisnika izhaja, da sta tako tožnica kot njen pooblaščenec zamudila na poravnalni narok oz. na prvi narok za glavno obravnavo, vendar le za 4 oz. 5 minut po pričetku. Taka minimalna zamuda ne upravičuje izdaje sodbe na podlagi odpovedi, saj sodišče še sploh ni začelo z obravnavanjem tožbenega zahtevka.
Zaradi zahteve po izločitvi je res prišlo do preložitve naroka za nedoločen čas, vendar pa kljub temu, da je predsednik sodišča zahtevo kot neutemeljeno zavrnil, ni mogoče pravice stranke oz. njenega pooblaščenca, da v primeru, ko oceni, da zaradi konkretnih ravnanj sodnika obstaja sum v njegovo pristranskost, opredeliti kot zavlačevanje sodnega postopka.
predlog za nadaljevanje že pravnomočno ustavljenega postopka – učinkovanje ustavne odločbe
Do nadaljevanja postopkov, ustavljenih na podlagi prvega odstavka 4. člena ZFPPod-B, je prišlo na podlagi odločbe ustavnega sodišča (ki je obvezna). Nadaljevanja postopka tako ne more preprečiti niti pravnomočnost deklaratornega sklepa o ustavitvi.
ZPSDP člen 8. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2, 2/1, 2/2, 2/4, 7.
javni uslužbenec – stroški prevoza na delo in z dela
Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih vsebuje določbe o merilu za povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela. Gre za tehničen predpis, ki določa, kako se izračuna povračilo stroškov in ne ureja povračila dejanskih stroškov prevoza. Upoštevaje, da temelji na konceptu najcenejšega prevoza, je tožena stranka tožnici pravilno povrnila stroške najcenejšega javnega prevoza in kilometrine in ji ni bila dolžna povrniti stroškov za kombinacijo javnega prevoza, ki bi bila dražja.
neupravičena pridobitev - povrnitev koristi - uporaba tuje nepremičnine - povrnitev koristi solastniku
Okoliščina, da je delež zemljišča, ki ga je uporabljala tožena stranka, glede na celotno površino parcele skladen z deležem tožeče stranke kot solastnikom navedenega zemljišča, tožeči stranki ne daje upravičenja, da bi od tožene stranke lahko uveljavljala nadomestilo celotne koristi, ki jo je imela tožena stranka od uporabe. Nadomestilo koristi gre namreč vsem solastnikom. Ker gre v tem primeru za deljivo obveznost, je tožeča stranka upravičena zahtevati le svoj del terjatve, ki je sorazmeren z njenim solastniškim deležem na navedeni nepremičnini (3. odstavek 393. člena OZ).
ZDR člen 43, 184, 184/1. ZVZD člen 5. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 135, 149, 150, 179.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – odmera odškodnine – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela, ker se je na poti do svojega delovnega mesta spotaknila ob računalniški kabel, tožena stranka ne odgovarja objektivno (računalniški kabel sam po sebi ni nevarna stvar), ampak krivdno, ker tožnici ni zagotovila varnega prehoda oziroma ker ni poskrbela, da bi bila kabel postavljen, tako da ne bi prišlo do spotikanja.
Pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti se ne upošteva, da je pri tožnici prišlo do poškodbe rame tudi zaradi že degenerativno spremenjenih tetiv mišice, ki niso posledica padca. Opisane predhodne degenerativne spremembe bi predstavljale pravno relevanten vzrok za škodo, le če bi zaradi njih tožnica že pred škodnim dogodkom trpela duševne bolečine.
Stroški niso priglašeni prepozno, saj se bo o dolžnosti povrnitve stroškov povezanih v zvezi z ugovorom odločalo šele, ko se bo odločalo o ugovoru samem.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0007150
ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 47/2, 47/2-a, 48, 48/1, 48/1-b, 123, 123/1, 123/2, 123/2-c. ZIZ člen 15, 239. ZPP člen 365, 365-2.
blagovna znamka - kršitev blagovne znamke - zmeda v javnosti - začasna odredba - uporaba znaka
Pri presoji, ali je podana verjetnost nastanka zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko, je treba izhajati iz glavne naloge znamke, ki je zagotoviti potrošniku ali končnemu porabniku identiteto porekla označenega proizvoda ali storitve, tako da mu omogoča brez možne zmede razlikovati ta proizvod ali storitev od tistih, ki imajo drugo poreklo. Obstoj verjetnosti zmede v javnosti je treba presojati globalno ob upoštevanju vseh dejavnikov obravnavanega primera. Na podlagi takšne primerjave se izpelje sklep, ali v javnosti obstaja verjetnost zmede, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja med znamko in znakom.
Omejitve pravice iz znamke so določene z namenom zagotoviti ravnotesžje med interesi z znamko zaščitenih pravic in svobodnim pretokom blaga na skupnem trgu. Tretjim je dovoljena uporaba znaka, ki je enak ali podoben znamki le, če gre pri tej uporabi za uporabo, ki je v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.
ugovor pobota – materialnopravno pobotanje v izvršilnem postopku
V izvršilnem postopku je možno le materialnopravno pobotanje, v pobot uveljavljana terjatev v izvršbi pa mora biti nesporna, ali pa ugotovljena v pravnomočni sodbi ali sodni poravnavi.
poplačilo v stečaju glavnega dolžnika – nadaljevanje izvršbe zoper poroka - vračunavanje izpolnitve v izvršbi - obseg porokove odgovornosti
Če je upnik v stečajnem postopku dobil poplačano glavnico in zakonske zamudne obresti, obračunane do začetka stečajnega postopka, je bila glavnica plačana tudi v razmerju do porokov in v tem izvršilnem postopku ne more vračunavati izpolnitve v skladu s 313. členom ZOR oziroma 288. členom OZ.
V razmerju do tožnika kot kupca je tožena stranka nastopala kot prodajalec. Tožena stranka je kot komisionar nastopala v svojem imenu, za račun komitenta. Tožnik je stopil v pravno razmerje le s toženo stranko in ne tudi z njegovim komitentom. Zato ima tožena stranka nasproti tožniku kot kupcu vse obveznosti iz prodajne pogodbe in je tožniku kot prodajalka odgovorna za pravne napake prodane stvari.
pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku - zastopanje v zemljiškoknjižnem postopku – (ne)obstoj pooblastilnega razmerja – vročanje pisanj v zemljiškoknjižnem postopku
Odvetnik mora tudi za zastopanje v zemljiškoknjižnem postopku predložiti pooblastilo. Edina izjema je situacija iz 3. odstavka 128. člena ZZK-1, za katero v obravnavani zadevi ne gre. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je sklep vročilo odvetniku, ki je zemljiškoknjižno lastnico zastopal v pravdnem postopku, v katerem je bila izdana sodba, na podlagi katere je zemljiškoknjižni referent opravil z ugovorom izpodbijan vpis, je bilo torej napačno. Pravilna je šele vročitev zemljiškoknjižni lastnici sami.
dokazna ocena - relativna bistvena kršitev postopka – spor majhne vrednosti
Sodišče se v razlogih sodbe res ni izrecno opredelilo do izpovedb priče, vendar pa bi v zvezi s tem lahko šlo kvečjemu za neupoštevanje metodološkega napotka, ki ga daje 8. člen ZPP. To pa bi lahko predstavljalo le bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP, kar pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog.
Zaradi dokazanega soglasja tožeče stranke, da se pred sklenitvijo kupne pogodbe izvede redni servis in s tem povezana popravila, o zmoti pred sklenitvijo pogodbe ne moremo govoriti.
Za zahtevek iz neupravičene obogatitve mora biti izkazana obogatitev, prikrajšanje na škodo drugega, vzročna zveza in odsotnost pravnega temelja. V skladu z načelom volenti non fit iniuria zahtevek ni utemeljen, če se prikrajšanec s prikrajšanjem strinja. Ker gre po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje za popravila, ki spadajo v okvir rednega servisa oziroma nujna vzdrževalna dela ter dogovor pravdnih strank pred sklenitvijo kupne pogodbe, za tak zahtevek ni pravne podlage.
Tožnik je na prvem naroku razširil tožbeni zahtevek še za postavko škode zaradi skaženosti, temu pa je toženka nasprotovala. Omenjena razširitev tožbenega zahtevka pomeni uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi, kar je dovoljeno, kadar imajo vsi zahtevki isto dejansko in pravno podlago, hkrati pa gre za spremembo tožbe.
Ker toženec zatrjuje, da njegova odškodninska odgovornost kljub nespornemu poškodovanju tožnika v prometni nesreči, v kateri je z avtomobilom upravljal prav toženec, ne obstaja zaradi tega, ker je škoda tožniku nastala izključno zaradi njemu lastnega ravnanja, je dokazno breme o takih okoliščinah ravnanja tožnika na tožencu.