sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Predloga tožnika za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je le-ta formalno sicer res podal šele 11. 1. 2010, vendar vsebinsko konkretiziral že v laični tožbi, zato ni mogoče zavreči kot prepoznega.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0007150
ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 47/2, 47/2-a, 48, 48/1, 48/1-b, 123, 123/1, 123/2, 123/2-c. ZIZ člen 15, 239. ZPP člen 365, 365-2.
blagovna znamka - kršitev blagovne znamke - zmeda v javnosti - začasna odredba - uporaba znaka
Pri presoji, ali je podana verjetnost nastanka zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko, je treba izhajati iz glavne naloge znamke, ki je zagotoviti potrošniku ali končnemu porabniku identiteto porekla označenega proizvoda ali storitve, tako da mu omogoča brez možne zmede razlikovati ta proizvod ali storitev od tistih, ki imajo drugo poreklo. Obstoj verjetnosti zmede v javnosti je treba presojati globalno ob upoštevanju vseh dejavnikov obravnavanega primera. Na podlagi takšne primerjave se izpelje sklep, ali v javnosti obstaja verjetnost zmede, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja med znamko in znakom.
Omejitve pravice iz znamke so določene z namenom zagotoviti ravnotesžje med interesi z znamko zaščitenih pravic in svobodnim pretokom blaga na skupnem trgu. Tretjim je dovoljena uporaba znaka, ki je enak ali podoben znamki le, če gre pri tej uporabi za uporabo, ki je v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.
sprememba osebnega imena mladoletnega otroka - korist otroka
Preden sodišče odloči o zahtevi za spremembo osebnega imena mladoletni osebi, mora pridobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo o koristi otroka.
ZST-1 člen 11, 12. ZPP člen 108. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 2.
oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko stanje – izostanek obrazca – predložitev drugih dokazov
Če stranka v predlogu opisuje svoje premoženjsko stanje in v njem ponudi določene dokaze, sodišče njene vloge ne more zavreči zgolj zaradi izostanka priloge – obrazca, pač pa mora vlogo obravnavati in jo, če oceni, da ne vsebuje vseh relevantnih podatkov, pozvati k ustrezni dopolnitvi.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 12. ZGD-1 člen 495, 504, 505, 526, 526/1.
oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba
Ne glede na to, da je v svoji izjavi o premoženjskem stanju navedla, da v zadnjih treh mesecih ni imela prilivov na svoj TRR, tožena stranka, ki je pravna oseba, ne izpolnjuje pogojev za taksno oprostitev glede na izkazano višino bilančnega dobička 8.750,00 EUR in vrednost sredstev v višini 22.785,00 EUR. Iz bilance stanja izhaja, da so to v celoti kratkoročna sredstva, pri čemer tožena stranka razpolaga s 7.358,00 EUR denarnih sredstev, medtem ko njene obveznosti do virov sredstev sestavljajo zgolj obveznosti iz postavke kapitala in kratkoročne obveznosti v višini 4.396,00 EUR.
koristi mladoletnih otrok – vzgoja in varstvo – stiki - preživnina
Namen stikov je v tem, da tisti od staršev, ki otroka nima pri sebi, lahko uresniči svoje čustvene potrebe, da se s tem, da otroka vidi, se z njim druži, z njim govori oziroma kakorkoli z njim komunicira, seznanja z njegovim telesnim in duševnim stanjem ter razvojem, predvsem pa v tem, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti na drugega starša, povezanosti z njim in občutek medsebojne pripadnosti.
Sodno določena preživnina mora biti v ravnovesju med ugotovljenimi stroški za kritje upravičenčevih preživninskih potreb ter materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi vsakega od staršev, zajemati pa vse stroške življenjskih potreb otroka.
pogodba o upravljanju – pogodba o določitvi upravnika – večina, potrebna za veljavnost pogodbe o upravljanju – posel rednega upravljanja
Za veljavnost pogodbe o upravljanju, sklenjene z upravnikom, je potrebna večina, katere solastniški deleži sestavljajo skupaj več kot polovico vrednosti stanovanjske hiše.
uporabnina - višina uporabnine – uporaba solastninskega deleža
Toženec mora za uporabo tudi tožničinega solastninskega deleža plačati ustrezno odmeno. Ta je po uveljavljenem stališču v sodni praksi enaka višini tržne najemnine enakovredne nepremičnine kot najbolj objektivne merilu višine obogatitve na eni strani in prikrajšanja na drugi strani, česar se je sodišče prve stopnje tudi poslužilo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0061945
ZIZ člen 270, 270/4, 272, 272/1, 272/2, 272/3. ZIL-1 člen 121, 121/1.
akvizicijska pogodba – licenčna pogodba – zahtevek za vrnitev sredstev – prepovedni zahtevek – regulacijska začasna odredba – restriktiven pristop – aktivna legitimacija - know-how - numerus clausus pravic industrijske lastnine – težko nadomestljiva škoda – uveljavljanje zahtevka v tujini
Za izkaz pogoja verjetnosti terjatve mora biti sama terjatev jasno opredeljena. V predmetni zadevi ni jasno razvidno, na katerih stvareh tožeča stranka zatrjuje svojo lastninsko pravico in neupravičeno posest tožene stranke. Zato ni izkazana verjetnost obstoja terjatve na vrnitev sredstev, navedenih v predlogu za izdajo začasne odredbe.
V predmetni zadevi tožnik kot imetnik izključne licence zahteva pravno varstvo pravice do uporabe tehničnega znanja (know-how). Know-how ni pravica industrijske lastnine (velja načelo numerus clausus). Pravno naravo izključujočih (absolutnih) pravic imajo le pravice industrijske lastnine, kar pomeni, da le-te učinkujejo proti nedoločenemu krogu oseb (erga omnes). Zato v primeru kršitve imetnik pravice do know-howa ne more uporabiti pravnega varstva, ki ga daje 121.čl. ZIL-1 imetniku pravic industrijske lastnine nasproti vsakomur, ki posega v pravni položaj.
Namen določbe 4. odst. 270. čl. ZIZ ni zavarovati upnika pred vsemi morebitnimi zahtevki, ki bi jih kdajkoli moral uveljavljati v tujini, temveč le v primeru, ko bo moral v tujini uveljavljati isto terjatev, kot jo zahteva s tožbenim zahtevkom. Torej v primeru, ko bo za realizacijo svoje terjatve moral doseči priznanje sodbe v tujini in jo v tuji jurisdikciji tudi izvrševati. Ni pa začasna odredba namenjena zavarovanju neke druge terjatve (ki ni predmet tožbenega zahtevka).
ZFPPIPP člen 34, 240, 240/1, 240/2. ZIZ člen 270, 270/3, 270/4, 271.
začasna odredba – verjetnost nevarnosti
Čeprav insolventni dolžnik ne sme ravnati v nasprotju z določbo 34. člena ZFPPIPP, navedeno še ne pomeni, da upniku, ki predlaga izdajo začasne odredbe, ne bi bilo potrebno izkazovati nevarnosti v smislu 2. odst. 270. člena ZIZ in v povezavi s tem, da dolžnik ravna v nasprotju z določbo 34. člena ZFPPIPP.
mejni spor – lastninski spor – spor za ureditev meje – varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek
Kadar predlagatelj v mejnem sporu pravice do spornega zemljišča ne uveljavlja na podlagi močnejše pravice, se vprašanje, ali gre za mejni spor (ureditev meje v nepravdnem postopku) ali za spor o lastništvu nepremičnine (klasični lastninski spor, o katerem se odloča po pravilih pravdnega postopka), sploh ne pojavi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00028888
KZ člen 169, 169/1, 169/2, 171, 171/2, 171/4, 172, 172/1, 172/2. ZKP člen 299, 329, 354, 371, 371/1, 371/1-9. URS člen 39.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - opravljanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršitveno dejanje - izključitev protipravnosti - dokaz resnice - storitev pri izvrševanju politične dejavnosti - obramba pravice - svoboda izražanja - pravica do zasebnosti - osebe iz javnega življenja - žaljiva obdolžitev - razžalitev - subjektivna in objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba pravne opredelitve - opis kaznivega dejanja - zavrnitev dokaznih predlogov - načelo proste presoje dokazov
Pri kaznivem dejanju opravljanja po 172. členu KZ gre za varstvo osebnega in družinskega življenja drugih ter za prepoved zatrjevanja in raznašanja podatkov iz takšnega življenja v javnosti ob pogoju, če to lahko škodi njihovemu dobremu imenu. Za obstoj tega kaznivega dejanja ni potrebno, da dejansko pride do oškodovanja dobrega imena oškodovanca, temveč morajo biti ugotovljena dejstva objektivno taka, da lahko to povzročijo. Dobremu imenu osebe, ki je predmet opravljanja, lahko škodujejo predvsem takšna dejstva, na podlagi katerih ljudje oškodovanca zaničujejo, prezirajo, se mu posmehujejo ipd.
Izvršitveno dejanje kaznivega dejanja opravljanja se kaže v trditvah ali raznašanju karkoli resničnega ali neresničnega iz osebnega ali družinskega življenja druge osebe, pod pogojem, če takšne trditve ali raznašanja lahko škodijo dobremu imenu. Trditve so dejansko vedno izražanje lastno zaznanih dejstev drugi osebi, s prenašanjem oziroma raznašanjem pa razumemo sporočanje določenih dejstev, ki jih je zaznal nekdo drug, oziroma za katere nekdo drug trdi, da obstajajo. Pri kaznivem dejanju opravljanja pa ni nujno, da je inkriminirana trditev postavljena le kot nesporna trditev v obliki trdilnega stavka, saj zadošča že oblika vprašanja ali nakazovanje oziroma namigovanje na določeno dejstvo (insinuacija) iz osebnega in družinskega življenja, ki bi lahko škodilo dobremu imenu.
Dokaz resnice je pri kaznivem dejanju opravljanja glede na določilo četrtega odstavka 172. člena KZ načelno izključen. Sodišče torej ugotovi le trditve ali raznašanje dejstev iz osebnega ali družinskega življenja ter njihovo sposobnost, da škodujejo dobremu imenu. Dokaz resnice je dovoljen le v primerih, ki jih predvideva določilo petega odstavka 172. člena KZ, torej če je storilec kaznivo dejanje opravljanja storil pri izvrševanju uradne dolžnosti, politične ali druge družbene dejavnosti, pri obrambi kakšne pravice ali pri varstvu upravičenih koristi. V teh primerih je izključena protipravnost, če storilec dokaže resničnost svojih trditev ali utemeljen razlog, da je v njihovo resničnost verjel. Obramba neutemeljeno ocenjuje, da je obtoženec predmetno izjavo podal v okviru svoje politične dejavnosti oziroma v okviru obrambe svojih pravic.
Pritožbeno sodišče tudi ne more pritrditi pritožbenim navedbam, da je obtoženec, glede na odločbo Ustavnega sodišča, opr. št. Up-50/99, ki obravnava kolizijo med pravico do zasebnosti in svobodo izražanja, ki ni privilegij novinarjev ali literatov, ampak svoboščina, ki spada med temeljne človekove pravice, ki je vsakomur zagotovljena v 39. členu Ustave Republike Slovenije, ob upoštevanju, da je s svojimi odgovori na vprašanja novinarjev o resničnosti napada na novinarko skušal pojasniti svoje mnenje o okoliščinah in vzrokih, zaradi katerih je prišlo do neresničnih obtožb, dopustno posegel v pravico zasebne tožilke do zasebnosti. Zasebno tožilko je šteti kot relativno osebo iz javnega življenja, saj je z obveščanjem javnosti o domnevnem napadu obdolženega nanjo kot novinarko, nedvomno vstopila v prostor družbenega dogajanja in s tem prevzela nase tveganje, da bodo njene trditve o napadu obdolženega predmet diskusije in presoje, kar se je v konkretnem primeru tudi zgodilo. Iz navedene ustavne odločbe pa jasno izhaja, da tudi pri teh osebah brez privolitve prizadetega ni dovoljeno objavljati stvari iz njihovega intimnega življenja.
V zvezi z dejanjem, opisanim pod točko 2 izreka izpodbijane sodbe, pa je potrebno pojasniti, da kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, kot ga je pravno opredelila zasebna tožba, stori, kdor o kom trdi ali raznaša kaj, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, je pa pri tem kaznivem dejanju v četrtem odstavku 171. člena KZ predvidena pravica obdolženca, da v kazenskem postopku uveljavi dokaz resnice. Če storilec dokaže resničnost svojih trditev, ali če dokaže, da je v resničnost imel vsaj utemeljen razlog verjeti, ne bo kaznovan za žaljivo obdolžitev. V tem primeru pa bo še vedno lahko odgovarjal za kaznivo dejanje razžalitve po 169. členu KZ, če njegove trditve pomenijo žalitev, seveda, če ne bo podano stanje iz tretjega odstavka 169. člena KZ, ko se zahteva še storilčev zaničevalni namen, ali pa za kaznivo dejanje očitanja kaznivega dejanja z namenom zaničevanja (173. člen KZ).
Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je obtoženčevo ravnanje, opisano pod točko 2 izreka izpodbijane sodbe, pravno opredelilo kot kaznivo dejanje razžalitve v smislu 169. člena KZ in sicer po drugem odstavku tega člena, saj je bila izjava podana preko televizijskega medija. Pri tem je sodišče opis tega dejanja spremenilo le v toliko, da je izpustilo tako imenovani abstraktni, zakonski opis kaznivega dejanja žaljive obdolžitve „o zasebni tožilki trdil in raznašal nekaj, kar škoduje njeni časti in dobremu imenu, dejanje pa je bilo storjeno po televiziji, s tem, da je“ in namesto tega dodalo abstraktni, zakonski opis kaznivega dejanja razžalitve „C. C. razžalil“, vendar s tem ni prekoračilo obtožbe in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kot to zmotno ocenjuje obramba. Glede na določilo 354. člena ZKP, da se sodba sme nanašati samo na osebo, ki je obtožena in samo na dejanje, ki je predmet obtožbe, obsežene v vloženi oziroma na glavni obravnavi spremenjeni ali razširjeni obtožnici, ter da sodišče ni vezano na predloge tožilca glede pravne presoje dejanje, seveda ob upoštevanju, da abstraktni, zakonski opis kaznivega dejanja ni nujna, bistvena sestavina obtožbe oziroma sodbe, bistven je namreč le konkreten opis očitanega dejanja, pritožbeno sodišče ocenjuje, da ni bila porušena t.i. objektivna identiteta med obtožbo in sodbo. Zmotna je tudi ocena obtoženčevega zagovornika, da sodišče brez navedene spremembe (ko je torej dodalo abstraktni, zakonski opis dejanja – C. C. razžalil), s katero naj bi dodalo zakonski znak kaznivega dejanja razžalitve, obtoženca ne bi moglo obsoditi za navedeno kaznivo dejanje razžalitve. Konkreten opis dejanja pod točko 2 izreka, v katerega sodišče prve stopnje ni poseglo, namreč poleg časa in kraja kaznivega dejanja vsebuje tudi opis izrečenih besed, za katere pa je sodišče presodilo, da objektivno pomenijo podcenjevanje in žaljivo vrednostno oceno zasebne tožilke.
sodne takse – zahteva za izdajo odločbe o odmeri takse
Ker v dopisu pooblaščenka pritožnic poziva sodišče, naj nalog za plačilo sodne takse naslovi na obe pritožnici, v kolikor je vsaka od njiju dolžna plačati zaračunano sodno takso, bi sodišče prve stopnje ta poziv moralo šteti kot zahtevo stranke za izdajo odločbe o odmeri takse v smislu 1. odstavka 27. člena ZST.
obnova zapuščinskega postopka – dedovanje denacionaliziranega premoženja – novi sklep o dedovanju – dedna odpoved denacionaliziranemu premoženju
Tudi na podlagi sporazumnega predloga vseh udeležencev se s pravnomočnim sklepom o dedovanju končani postopek ne more obnoviti. Kadar se pojavijo obnovitveni predlogi sme prizadeta stranka s tožbo v pravdi uveljavljati korekcijo odločitve zapuščinskega sodišča.
Dedna izjava ni dana za naprej za vse premoženje, ki se še bo ali se pričakuje, da bo vrnjeno v denacionalizaciji.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 55, 55/1, 55/1-2. ZOdvT člen 3, 3/1.
zapadlost terjatve – sodna poravnava – izvršljivost sodne poravnave - izvršilni naslov – dokazovanje zapadlosti – stroški poročila stranki po ZOdvT
Kadar zapadlost terjatve ne izhaja iz sodne poravnave, temveč je odvisna od nastopa bodočih, negotovih dejstev, je upnik dolžan dokazati zapadlost terjatve na zakonsko predpisan način (določen v drugem in tretjem odstavku 20. člena ZIZ). Če upnik tega ne stori, sodna poravnava ni izvršljiva in tako ne predstavlja listine, na podlagi katere bi bilo mogoče dovoliti izvršbo.
Dolžnik ni upravičen do povrnitve 20 točk za poročilo stranki, saj se po ZOdvT odvetniške nagrade določajo in odmerjajo v eurih, ne pa v odvetniških točkah, poleg tega pa povrnitev nagrade za to opravilo odvetnika v ZOdvT sploh ni predvidena.
delitev solastnine – civilna delitev solastne stvari
Predlagatelj je v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa o civilni delitvi nepremičnine podal predlog za delitev po določbah ZNP, nasprotna udeleženka pa ne. Zato je moralo sodišče, glede na to, da je predlagatelj nato podal še predlog za delitev stvari po določbah izvršilnega postopka, to tudi opraviti, in sicer v nepravdnem postopku.
ZGD-1 člen 12, 12/1, 12/2, 13, 21, 21/1, 23, 23/2.
firma družbe - fantazijski dodatek - načelo izključnosti firme - sodno varstvo firme - izbris firme iz sodnega registra
Čeprav je kartica TLS sestavljena iz začetnic besed, ki označujejo dejavnost družbe (transport, logistika in skladiščenje oziroma storitve), pa sama kratica ni generični pojem, zato lahko predstavlja fantazijski dodatek kot dodatno sestavino firme iz 13. člena ZGD-1.