izsiljevanje po KZ in KZ-1 – samovoljnost – višina dolga
Zaradi spremenjene kazenske zakonodaje veljavnosti KZ - 1 od 1.11.2008 dalje, je izvršitvena oblika kaznivega dejanja izsiljevanja ("izterjava dolga s silo ali resno grožnjo") postala le izvršitvena oblika kaznivega dejanja samovoljnosti po 4. odstavku 310. člena KZ-1.
Ker že iz opisa obtožencema očitanega kaznivega dejanja v obtožnem aktu izhaja, da naj bi prvoten dolg v višini 2.000,00 DEM narasel že na 14.000,00 DEM, kasneje pa že na 20.000,00 DEM, je ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu o tem, da je obstoj dolga v tem primeru nesporen (pri čemer ni navedena višina nespornega dolga), napačna.
uklonilni zapor - sklep o določitvi uklonilnega zapora - ugovor zoper sklep
Sklep o določitvi uklonilnega zapora je mogoče izpodbijati z navedbami, ki kažejo na to, da določitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z njegovim namenom, da se plačilno sposobnega storilca prisili k plačilu globe, izrečene s pravnomočno in izvršljivo odločbo o prekršku, ali z navedbami o tem, da niso (bili) izpolnjeni pogoji za njegovo izdajo, če npr. temelji na plačilnem nalogu ali gre za mladoletnega storilca, če odločba oz. sodba o prekršku še ni pravnomočna ali izvršljiva, ali če je storilec globo že plačal.
odškodnina - odgovornost države za delo sodišč - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - protipravnost - nadzorstvena pritožba - rokovni predlog
Ker se pospešitvenih ukrepov ni poslužil, predstavljajo pa, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, procesno predpostavko za pravično zadoščenje v primeru kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (15. člen ZVPSBNO), tožnikovemu zahtevku za plačilo odškodnine na tej tožbeni podlagi ni bilo mogoče ugoditi.
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni osebnostna pravica in zato za odškodnino po 179. členu OZ (ki med pravno priznane oblike škode šteje tudi duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice) ni podlage.
ZUP člen 253, 274, 278, 279. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 113, 114, 259.
pritožba – odločitev v škodo pritožnika
Drugostopenjski organ sme z namenom, da bi se zadeva pravilno rešila, ob reševanju pritožbe v obsegu, ki presega meje preizkusa pritožbe, torej ko preizkuša odločbo v delu, ki je pritožnik ne izpodbija, oziroma jo preizkuša iz razlogov, ki jih pritožnik v pritožbi ne uveljavlja, spremeniti prvostopenjsko odločbo v škodo pritožnika le iz razlogov, ki so določeni v 274. členu ZUP, če gre za odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, v 278. členu ZUP, če gre za izredno razveljavitev, ali v 279. členu ZUP, če gre za ničnost odločbe. Če ni podan nobeden od teh razlogov, organ ne more odločiti v škodo pritožnika.
Predlog za odlog že začete izvršbe upravne odločbe se zavrže, ker za odločanje o njem ni podana sodna pristojnost. Takšen predlog bi morala tožnica uveljavljati v postopku izvršbe v upravnem postopku.
SZ-1 člen 121. ZSV člen 18.i, 22, 25a, 26, 27, 27/1, 27/2. ZUTPG člen 5. Uredba o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin člen 13, 13/6, 14, 15.
Ker plačilo za izgubljeni dohodek družinskega pomočnika v določbah ZSV ni izrecno izključeno iz vštevanja v lastni dohodek za ugotovitev upravičenosti do denarne socialne pomoči, predstavlja dohodek, ki se v lastni dohodek všteva po 1. odstavku 27. člena ZSV. Zato se upošteva tudi pri ugotovitvi upravičenosti do subvencioniranja neprofitne najemnine za neprofitno stanovanje.
starostna pokojnina – pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Dela, ki ga je preko delovnega časa opravljal tožnik, ni mogoče šteti niti za kratkotrajnega niti za nepredvidljivega in tudi ne za izjemnega, zato ni šlo za delo, ki bi se po delovnopravnih predpisih, veljavnih v spornem obdobju od leta 1973 do 1989, štelo kot poseben delovni pogoj. Izplačila za to delo se ne upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove.
Če predlagatelj nasprotnemu udeležencu povzroči stroške postopka, pa se naknadno izkaže, da je bila povzročitev teh stroškov storjena brez stvarne potrebe, bi bilo neutemeljeno, da bi moral te stroške nositi nasprotni udeleženec.
ZPIZ-1 člen 34, 34/3. ZMEPIZ člen 23, 23/3, 47, 47/1, 47/1-13, 57, 57/1, 57/1-2.
lastnost zavarovanca – prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje
Oseba, ki se prostovoljno vključi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pridobi lastnost zavarovanca z dnem, ki ga sama določi kot dan začetka zavarovanja, pri čemer se lahko dan prijave določi največ osem dni za nazaj od dneva vložitve prijave.
Ob ugotovitvi, da je tožnik po pozivu sodišča vlogo za oprostitev plačila sodnih taks le delno dopolnil, ga sodišče prve stopnje ni bilo dolžno ponovno pozivati na dopolnitev vloge in je upravičeno izreklo posledico (zavrženje predloga), na katero ga je pravilno opozorilo. Trditve o tem, da družinski člani nimajo svojega premoženja, ki bi ga bilo treba vpisovati v podatke obrazca o premoženjskem stanju, bi moral tožnik navesti že v predlogu za oprostitev plačila taks, ali pa vsaj ob dostavi obrazca, pojasniti zakaj teh podatkov ni dostavil kot prilogo poslanemu obrazcu izjave o premoženjskem stanju.
pridobitev lastninske pravice - zaplemba - družbena lastnina - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - funkcionalno zemljišče k stavbi - pripadajoče zemljišče - sklepčnost tožbe
Zahtevek, v katerem zahteva tožnik priznanje lastninske pravice na delu nepremičnine, ni določen, zato mora tožnik v tožbenem zahtevku (še) zahtevati, da se ugotovi, da je lastnik tistega dela nepremičnine, ki je (bo) v elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru označena z rezervirano parcelno številko.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 104, 104/1, 104/2, 114, 114-2, 114-3, 495, 500. ZFPPIPP-A člen 34. ZPPSL člen 83.
časovna veljavnost ZFPPIPP in ZPPSL - uporaba ZFPPIPP za stečajne postopke, začete pred 1. 10. 2008 - prehodne določbe ZFPPIPP - nagrada stečajnega upravitelja - odmera nagrade stečajnemu upravitelju - plačilo nadomestil v dveh delih
Pritožbeno sodišče se v celoti pridružuje materialnopravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da prejšnja zakonska ureditev tega področja (vključno z Odredbo) ne velja več, oziroma teh pravnih pravil v konkretnem primeru ni mogoče uporabljati, ker je zdajšnja zakonska ureditev tega področja popolnoma jasna, nedvoumna in celovita, upoštevaje ob tem, da upraviteljica v konkretni zadevi pravice do nagrade po prejšnji ureditvi niti ni mogla še pridobiti, ker stečajni postopek tedaj še ni bil v fazi zaključka (83. čl. ZFPPSL).
spor majhne vrednosti - upoštevani pritožbeni razlogi - nedopustnost izpodbijanja dejanskega stanja - oprava naroka v odsotnosti stranke - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Utemeljen tudi ni pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, ker da bi moralo upoštevati, da je pravilna številka računa v listini „Predlog za kompenzacijo“ 1, ne pa 2; za zatrjevano kršitev gre lahko le takrat, ko sodišče napačno povzame vsebino listine, v obravnavani zadevi pa ni šlo za takšen primer.
objava popravka - vsebina popravka – žaljiva vsebina popravka – razlogi za zavrnitev objave popravka – poseg v vsebino popravka
Izražanje mnenja tožnika o spornem prispevku in novinarjih ne predstavlja več popravka, saj ne gre za navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v obvestilu, poleg tega pa je žaljivo. Ker sta v tem delu podana odklonitvena razloga, je treba tožbeni zahtevek v celoti zavrniti, saj poseg v vsebino popravka z delno ugoditvijo zahtevku ni dopusten.
Pravica do objave popravka namreč ne pomeni sankcije, niti je ni mogoče enačiti s pravico do dostopa do medija zato tudi ne vsebuje pravice do kritike medija. Namen pravice do popravka je tistemu, ki je bil z objavo obvestila prizadet v svojih pravicah ali interesih, zagotoviti možnost, da se o spornem obvestilu izjavi na enakovrednem mestu.
temelj odškodninske odgovornosti – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila – deljena odgovornost - krivda
Zaradi agresivnejše vožnje je stopnja krivde zavarovanca drugotožene stranke (tožnika) za nastali škodni dogodek višja (60%), saj se je kraju škodnega dogodka približeval z bolj neprimerno hitrostjo, pri tem pa je vozil še po klancu navzdol.
ZIZ člen 42, 42/3. ZPP člen 116, 142, 142/3, 142/4.
razveljavitev klavzule pravnomočnosti – vročilnica – javna listina izpodbijanje domneve resničnosti – vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiva zamuda
Ker je vročilnica javna listina, dolžnik pa domneve resničnosti njene vsebine ni uspel izpodbiti, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da so bile vročitve sklepov izvedene pravilno. Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja. S tem, ko dolžnik navaja, da mu sklepi niso bili pravilno vročeni, pa zatrjuje, da v zamudi sploh ni bil.
Neutemeljeno pritožnik izpostavlja, da je upnik upravičen do nižjih stroškov, ker se je glavnična terjatev tekom izvršilnega postopka manjšala. Upnik je namreč nadaljnje izvršilne stroške priglasil na podlagi izvršiteljevih obračunov, ki se nanašata na stroške organizacije in izvedbe javnih dražb, pri katerih pa se kot vrednost terjatve šteje vrednost stvari in pravic, ki se prodajajo.
Med postopkom izplačana odškodnina predstavlja dohodek tožnika, ki ga je treba upoštevati pri presoji upravičenosti kasneje vloženega predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Čeprav tožnik niti v predlogu, niti v obrazcu izjave o premoženjskem stanju ni navedel med postopkom izplačane odškodnine v višini 45.693,54 EUR, je sodišče prve stopnje izplačilo pravilno upoštevalo pri presoji premoženjskega stanja tožnika.
izvršba na denarna sredstva – omejitve izvršbe – razlogi za ugovor – obrazloženost ugovora
Za utemeljenost ugovora v primeru izvršbe na denarna sredstva bi dolžnik moral izkazati bodisi, da je izvršba dovoljena na sredstva, ki so izvzeta iz izvršbe, bodisi da ob rubežu denarnih sredstev niso bila spoštovana določila členov 101, 102 in 137 ZIZ.