DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059658
ZTLR člen 24. ZZZDR člen 51, 59, 225. ZPP člen 224, 318/1-3, 318/3.
zamudna sodba – nesklepčnost tožbe – gradnja na tujem svetu – skupno premoženje zakoncev
Tožnica je gradila na zemljišču, za katerega je bila (zaradi sklenjene darilne pogodbe) prepričana, da je njeno, lastnika (darovalca) pa se gradnji nista uprla. Glede na to, da je gradnja potekala v času trajanja zakonske skupnosti z darovalcem, pa spora ni mogoče presojati na podlagi določb ZTLR o gradnji na tujem svetu. Kadar gre za premoženjska razmerja med zakoncema, je treba prvenstveno uporabiti določbe ZZZDR, ki v razmerju do ZTLR predstavljajo lex specialis.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0060605
ZZZDR člen 12. ZD člen 212.
zapuščinski postopek – priznanje dejstev – preklic priznanih dejstev – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – izvenzakonska skupnost
Priznanje dejstva lahko dediči prekličejo do konca zapuščinskega postopka. To ni dedna izjava, ki je nepreklicna.
Izvenzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki morata navzven veljati za moža in ženo, med njima mora biti čustvena navezanost, ekonomska skupnost in tudi intimnost.
ZPP člen 8. SPZ člen 24, 33, 35, 83. ZOdvT tarifna številka 3501.
posest – motenje posesti – sodno varstvo posesti – varstvo med več posestniki – sosedsko pravo – pravica odstraniti veje – dejanska oblast nad stvarjo – pravni interes – ekonomski interes
Posest je dejanska, to je fizična in gospodarska oblast nad stvarjo; posestnik stvari je tisti, ki je s stvarjo v takem razmerju, da jo rabi, uživa in z njo razpolaga, in sicer ne glede na pravico početi navedeno. Bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati, uživati, z njo razpolagati.
Posestno varstvo je po svojem bistvu varstvo ekonomskega interesa stranke, ne pa njenega pravnega interesa. Če ekonomskega interesa ni ali je minimalen, zahteva za posestno varstvo ni utemeljena.
veljavna sklenitev pogodbe o medsebojnih razmerjih - sporazum o solastniških deležih - nadomestitev soglasja etažnega lastnika k pogodbi o medsebojnih razmerjih
Kadar imajo etažni lastniki, ki s pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij soglašajo, več kot ¾ solastninskih deležev, lahko sklenejo pogodbo o medsebojnih razmerjih, ki zavezuje tudi ostale lastnike etažnih enot. Pravovarstveni interes za nadomestitev soglasja ostalih lastnikov etažnih enot, ki je predpostavka za dopustnost zahteve za sodno varstvo, zato ni podan.
Sporazum o določitvi ali spremembi solastniških deležev in sporazum o določitvi posebnih skupnih delov ter solastniških deležev na posebnih skupnih delih zavezuje le tiste od etažnih lastnikov, ki ga sprejmejo. Pravni interes za nadomestitev soglasja k takemu sporazumu je zato podan, če katerikoli od etažnih lastnikov soglasje k takemu sporazumu odklanja.
predlog za nadomestitev globe z opravo določenih nalog v splošno korist – premoženjske razmere – socialne razmere – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zgolj na podlagi podatka, da je storilec registriran kot samostojni podjetnik, ne da bi bilo ugotovljeno, da z opravljanjem dejavnosti tudi ustvarja dohodke in kakšni so ti dohodki, ni mogoče sprejeti zanesljivih zaključkov o storilčevi zmožnosti plačila globe, kot ene izmed okoliščin, na podlagi katerih je mogoče oceniti utemeljenost predloga za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist.
Teorija razlikuje med notranjimi tveganji, ki izvirajo iz sfere pravnega subjekta in jih ta lahko oziroma jih mora obvladovati, ter zunanjimi tveganji, ki so zunaj sfere pravnega subjekta in jih ta ne more in jih tudi ni dolžan obvladovati. Samo zunanja tveganja predstavljajo ekskulpacijske razloge v smislu 240. čl. OZ. Četudi vprašanje razmejitve dostikrat ni preprosto, pa sodijo ravnanja pogodbenih partnerjev dolžnika nedvomno med notranja tveganja, t.j. tista, ki jih je dolžnik dolžan sam obvladovati.
V opisu očitka v obtožnem aktu mora biti navedeno, za katero od človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki so priznane od mednarodne skupnosti ali določene z ustavo ali zakonom, je oškodovanec prikrajšan ali omejen.
predlog za obnovo postopka - sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka - revizija zoper drugostopenjski sklep - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan
Sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bil potrjen sklep prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga za obnovo postopka, predstavlja sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Kot takšen ima pravno naravo zaključka obnovitvenega postopka, v skladu z določbo 1. odstavka 384. člena ZPP pa je revizija zoper njega dovoljena.
KZ člen 51, 51/3. KZ-1 člen 58, 58/3. ZKP člen 364, 364/8.
odmera kazni – obteževalne okoliščine – nevezanost na predlog državnega tožilca
Kazensko sodišče pri izbiri kazenske sankcije in njeni odmeri ni vezano na predlog državnega tožilca. Okrožna državna tožilka je sicer res predlagala izrek pogojne obsodbe z ustrezno dolgo preizkusno dobo, vendar pa je sodišče prve stopnje upravičeno ocenilo, da za izrek kazenske sankcije opominjevalne narave ni dejanske podlage. Sodišče prve stopnje je povsem jasno izpostavilo poglavitno obteževalno okoliščino, ki ne dopušča izreka opominjevalne kazenske sankcije in sicer, da gre za vsaj petkrat višji znesek premoženjske koristi kot je v času kaznivega dejanja predstavljal kvalifikatorni element velike premoženjske koristi. Kot obteževalno okoliščino je obdolžencu upoštevalo tudi dolžino obdobja neplačevanja prispevkov, kot olajševalno pa delno poravnavo davčnega dolga ter prizadevanje v tej smeri. Ti dve okoliščini ne moreta pretehtati pri izbiri kazenske sankcije v obdolženčevo korist, saj je bil davčni dolg poravnan le v manjši meri, obdolženčeve aktivnosti k nadaljnji poravnavi pa so se končale leta 2003.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičen razlog za zamudo – opravičen vzrok za zamudo
Vsebino predpostavke "opravičeni vzrok" ugotavlja sodišče v vsakem konkretnem primeru po pravilih o razlagi pravnih standardov. Sodna praksa in pravna teorija sta pri tem izoblikovali naslednje merilo: opravičen vzrok je lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše slučaju, ki se je pripetil stranki.
odškodninska odgovornost zaradi kršitve osebnostne pravice do zdravega življenjskega okolja - hrup kot nedovoljena imisija - dopustnost zvišanja zahtevka - pripoznava zahtevka
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da tožnici bivata v stanovanjski hiši, ki je od cestišča, po katerem se je valil težek tovorni promet, oddaljena 15 metrov. Obe spalnici in dnevna soba pa so obrnjene proti cestišču. Tovornjaki so vozili mimo neprekinjeno podnevi in ponoči in povzročali hrup. Hrup je bil tako znotraj stanovanja, kakor tudi zunaj. Sodišče prve stopnje je pri prisoji primerne odškodnine primerno upoštevalo in konkretiziralo težave tožnic v bivalnih prostorih (moteno spanje, koncentracija pri delu, živčnost, pogovarjanje na glas in težave pri učenju pri drugotožnici).
odškodnina - odgovornost države za delo sodišč - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - protipravnost - nadzorstvena pritožba - rokovni predlog
Ker se pospešitvenih ukrepov ni poslužil, predstavljajo pa, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, procesno predpostavko za pravično zadoščenje v primeru kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (15. člen ZVPSBNO), tožnikovemu zahtevku za plačilo odškodnine na tej tožbeni podlagi ni bilo mogoče ugoditi.
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni osebnostna pravica in zato za odškodnino po 179. členu OZ (ki med pravno priznane oblike škode šteje tudi duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice) ni podlage.
izključna pristojnost slovenskega sodišča – izvršba – spor z mednarodnim elementom – pristojnost za izvršbo
Po določilu 239. čl. ZIZ se določbe tega zakona smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v delu zakona o zavarovanju drugače določeno. Postopek zavarovanja je torej del izvršilnega postopka. Zato je treba upoštevati določilo 1. odst. 63. čl. ZMZPP, ki pravi, da je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za dovolitev in opravo izvršbe, če se ta opravlja na območju Republike Slovenije. Navedeno a contrario pomeni, da za dovolitev in opravo izvršbe izven območja Republike Slovenije slovensko sodišče ni pristojno.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – pooblastilo za zastopanje
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker tožena stranka k odgovoru na tožbo, ki ga je vložila po pooblaščencu, ni priložila pooblastila. Po nepotrebnem pa je sodišče prve stopnje izdalo sklep, s katerim je odgovor na tožbo zavrglo. Ker opisana odločitev ni vplivala na izid spora, pritožbeno sodišče vanjo ni poseglo.
Pritožnica nima prav, da je mogoče pobotati le likvidno terjatev, to je terjatev, ki je v celoti nesporna in določena. Takšna je pravzaprav le terjatev, ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo. To pa ni namen zakona, ki pogoja likvidnosti za pobotanje ne omenja (311. člen OZ). Pobotanje ni mogoče, če terjatev ne obstaja. Če pa je terjatev sporna, dolžnik prevzame tveganje posledic neobstoja terjatve in s tem pobotanja. Čim se uveljavlja (pravdno ali predpravdno) pobotanje v pravdi, mora sodišče ugotoviti, ali sporna terjatev obstoji. Če se izkaže, da terjatev obstoji, sledi zaključek, da je tudi do pobotanja prišlo.
Dejstva, da izrečena globa znaša dve obdolženčevi mesečni plači in da je obdolženi glede na svoj socialni položaj ni sposoben plačati, zaradi česar mu grozi določitev uklonilnega zapora, ni mogoče šteti za posebno olajševalno okoliščino za omilitev globe, temveč kvečjemu za odobritev obročnega plačila globe.
Pri omilitvi kazenskih točk v posameznem primeru ni mogoče upoštevati, koliko kazenskih točk je obdolženec do tedaj že dosegel s pravnomočnimi odločbami o prekršku.
upravnik – opravljanje upravniških storitev – prenehanje pogodbe o upravljanju – pogodba o upravljanju – rezervni sklad
Tožeča stranka plačila storitve ne more terjati od „vmesnega“ in tudi že bivšega upravnika, ki storitve ni naročil niti zaradi prenehanja upravljanja ne gospodari več s sredstvi rezervnega sklada. Da bi bila tožena stranka odškodninsko odgovorna zaradi kršitev upravnikovih obveznosti v času upravljanja pa tožeča stranka ni trdila.
uklonilni zapor - sklep o določitvi uklonilnega zapora - ugovor zoper sklep
Sklep o določitvi uklonilnega zapora je mogoče izpodbijati z navedbami, ki kažejo na to, da določitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z njegovim namenom, da se plačilno sposobnega storilca prisili k plačilu globe, izrečene s pravnomočno in izvršljivo odločbo o prekršku, ali z navedbami o tem, da niso (bili) izpolnjeni pogoji za njegovo izdajo, če npr. temelji na plačilnem nalogu ali gre za mladoletnega storilca, če odločba oz. sodba o prekršku še ni pravnomočna ali izvršljiva, ali če je storilec globo že plačal.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0061920
ZPP člen 69, 69/3, 214, 214/1, 214/2, 214/3. ZOR člen 67, 67/1, 69, 69/1, 73, 145, 145/3, 263, 266, 266/1, 266/4.
prorogacijska klavzula - sporazum o pristojnosti - distribucijska pogodba - obličnost - odstop od pogodbe - kršitev pogodbe - dolžnost zmanjševanja škode - izgubljeni dobiček
Pravdni stranki sta pogodbo tudi po odstopu pogodbe med S. d.o.o. in S. K. d.o.o. (tožena stranka) dne 02. 01. 1995 še naprej izpolnjevali enako kot poprej. S tem je tožena stranka s konkludentnimi dejanji izrazila soglasje k odstopu pogodbe in s tem tudi k sporazumu o pristojnosti.
Sodišče druge stopnje se ne strinja, da je navedena odškodnina nesorazmerno visoka. Gre za odškodnino, ki bi jo tožena stranka kot možno posledico kršitve pogodbe morala pričakovati glede na dejstva, ki bi ji morala biti znana.
Če pa tožena stranka z navedbami, da bi tožeča stranka, potem ko ji tožena stranka ni več dobavljala svojih proizvodov, te lahko nabavljala pri novih ekskluzivnih dobaviteljih, meri na dolžnost zmanjševanja škode, je treba povedati, da je sodna praksa zavzela nasprotno stališče. Če lahko povzročitelj škode sam odpravi vzrok za nastanek škode, ne more zahtevati od oškodovanega, da zmanjšuje škodo namesto njega. V takšnem primeru oškodovanega ne zadene dolžnost zmanjševanja škode.
Izgubljeni dobiček je razlika med dobavno in prodajno ceno proizvodov, ki so bili predmet pogodbe, in sicer po odbitku od omenjene razlike samo tistih stroškov, ki jih tožeča stranka zaradi kršitve pogodbe ni imela, imela pa bi jih, če bi tožena stranka pogodbo izpolnjevala.
ZP-1 člen 202, 202.b, 202.c, 202.c/1, 202.c/2. ZKP člen 36, 36/3, 441.
sklep o določitvi uklonilnega zapora – krajevna pristojnost – ugovor krajevne nepristojnosti
Ob smiselnem upoštevanju določb ZKP ter posebne narave postopka določitve uklonilnega zapora, v katerem storilec pred izdajo sklepa o določitvi uklonilnega zapora nima možnosti podati izjave, bi moral ugovor krajevne nepristojnosti za izdajo sklepa o določitvi uklonilnega zapora storilec uveljavljati v ugovoru zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora, ne more pa takšnega ugovora uveljavljati po pravnomočnosti sklepa o določitvi uklonilnega zapora.