Dolžnik neupravičenost odmere stroškov izvršitelju in naložitev jih njemu v breme utemeljuje z razlogom, ker naj bi bila v tem izvršilnem postopku izterjevana terjatev že poplačana. Dejansko torej napada (izpodbija) sklep o izvršbi, česar pa ne more več uspešno početi v pritožbi zoper tu obravnavani izpodbijani sklep.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – ugovor – ugovorni razlogi
Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je mogoče ugovarjati le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu in predmetu izvršbe.
ZIZ člen 55. ZGD člen 101. ZPPSL člen 6, 6/3, 104, 104/2.
družba z neomejeno odgovornostjo - subsidiarna odgovornost družbenikov v primeru stečaja – prenehanje terjatve
Z zaključkom stečajnega postopka v celoti ugasnejo vse terjatve zoper stečajnega dolžnika, nastale do začetka stečajnega postopka, ne glede na to, ali so jih upniki v stečaju prijavili ali ne. Namen stečaja je v tem, da se uredijo vsa razmerja z upniki. Prenehanje terjatve pa pomeni, da je ni več, zato zanjo ne more odgovarjati nihče, torej niti osebno odgovorni družbenik.
ZOR člen 178, 208, 208/2, 376/1, 377, 380, 380/3, 380/6. KZ SRS člen 255, 255/4.
regres plačnika - regresni zahtevek – regresna pravda med zavarovalnicama – zastaranje regresnega zahtevka – ugovor zastaranja – zastaranje terjatve zavarovalnice proti tretjemu - zastaranje odškodninske terjatve – prikrajšanje mesečnega dohodka – škoda, povzročena s kaznivim dejanjem – zastaralni rok pri odškodninski terjatvi za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – sklepčnost ugovora zastaranja – solidarna odgovornost – delež dolžnika v regresnem razmerju – teža krivde in teža posledic – zakonske zamudne obresti
V konkretni zadevi gre za regresni zahtevek zavarovalnice proti tretji osebi, zato je treba uporabiti določbo 6. odstavka 380. člena ZOR, ki določa, da začne zastaranje terjatve, ki jo ima zavarovalnica proti tretjemu, teči takrat, ko začne proti temu teči zastaranje zavarovančeve terjatve, in se tudi konča v enakem roku. To pomeni, da je za presojo ugovora zastaranja tožnikove terjatve odločilno, kdaj je začelo teči zastaranje oškodovankine terjatve in kdaj se je končalo.
Sporni znesek nanaša na prikrajšanje oškodovankinega dohodka. Za presojo utemeljenosti ugovora zastaranja je v skladu z določbo 1. odstavka 376. člena ZOR odločilno, kdaj je oškodovanka izvedela za škodo. S tem v zvezi je sodišče prve stopnje presodilo, da je oškodovanka za svojo škodo izvedela 10. 12. 1990, ko ji je ZPIZ izdal odločbo o invalidski upokojitvi. To pa ne drži. Odločba o invalidski upokojitvi gotovo še ne izkazuje dejanskega prikrajšanja pri mesečnem dohodku. Prikrajšanje je mogoče ugotoviti šele po vsakokratnem prejemu konkretnega zneska pokojnine. To pa pomeni, da je oškodovanka za škodo lahko izvedela šele s prejemom posamezne mesečne pokojnine.
Določba glede teka zastaralnega roka v primerih, ko je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem (377. člen ZOR) pomeni pravno dobroto in se uporabi le v primeru, ko je to ugodneje za oškodovanca.
Iz določbe 2. odstavka 208. člena ZOR izhaja, da določi sodišče delež vsakega posameznega dolžnika glede na težo njegove krivde
in
težo posledic, ki so sledile iz njegovega delovanja. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče pri določanju deleža vsakega sodolžnika upoštevalo
le težo krivde
, saj se je ukvarjalo le z vprašanjem, ali sta voznika ravnala z zadostno stopnjo skrbnosti. Pri tem je ugotovilo, da je delež krivde zavarovanca tožeče stranke 70 %, zavarovanke tožene stranke pa 30 %. Pri presoji deleža odgovornosti pa ni odločilna le teža krivde, temveč tudi teža posledic, ki so sledile iz delovanja posameznega dolžnika. V zvezi s slednjim je sodišče prve stopnje kot nesporno ugotovilo, da se je zavarovanec tožeče stranke zaletel v pred seboj stoječe vozilo in povzročil verižno trčenje pred seboj stoječih vozil. To pomeni, da je do posledic prišlo izključno zaradi delovanja zavarovanca tožeče stranke. Upoštevaje težo krivde in težo posledic, ki so iz delovanja zavarovanca tožeče stranke sledile, pritožbeno sodišče sodi, da je njegov delež 85 %. To pa na drugi strani pomeni, da znaša delež, ki odpade na zavarovanko tožene stranke, 15 %.
Ob tem, da si vsaka stranka določbo 5. člena Pogodbe razlaga po svoje (gre za sporno določbo) in je ni mogoče razlagati niti z jezikovno niti z drugo metodo razlago (2. odst. 99. člena ZOR), gre ne le za sporno, temveč za nejasno določbo.
Ker gre za pogodbo, ki jo je pripravila toženka in je tožnica potrošnica, je potrebno upoštevati tudi takrat veljavne določbe ZVPot.
ZVEtL člen 15, 15/2, 26, 26/3. ZZK-1 člen 79, 79/3, 79/4, 161, 161/3, 161/3-5.
vzpostavitev etažne lastnine – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča
Sodišče v sklepu o zaznambi postopka za določitev pripadajočega zemljišča navede sodišče in opravilno številko zadeve, pod katero teče postopek za določitev pripadajočega zemljišča, predmet postopka s podatki o pravici in podatke o predlagatelju postopka, vključno z opredelitvijo nepremičnine po 3. odstavku 79. člena ZZK-1, ki je predmet postopka.
Dolžnost sodišča je, da pretehta vse pravno relevantne navedbe strank in na podlagi izvedenega kontradiktornega dokaznega postopka odloči o utemeljenosti zahtevka ter v obrazložitvi svoje odločitve seznani stranke z odločilnimi razlogi sprejete odločitve.
Če sodišče pride zaključka, da je tožeča stranka zamudila prekluzivni rok za vložitev tožbe po OZ, mora tožbeni zahtevek zavrniti, ne pa zavreči tožbo. Gre namreč za meritorno odločitev, ne pa predhodni preizkus tožbe po 274. čl. ZPP.
pogodba o objavi v periodičnem tisku – pisna pogodba – založniška pogodba – materialna avtorska pravica
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je med pravdnima strankama bila dogovorjena pogodba po 93. členu ZASP, saj je šlo za prilogo k sicer periodični publikaciji. Vendar ravnanje tožeče stranke, ko je prilogo oziroma preostale neprodane priloge prodajala posebej, ni imelo podlage v sklenjeni pogodbi oziroma bi morala tožena stranka za takšno prodajo imeti sklenjeno s tožnikom založniško pogodbo po 85. členu ZASP.
stroški postopka – stroški zagovornika – potrebni izdatki in nagrada zagovornika – odvetniška tarifa
Pravica obdolženca, da najame zagovornika v kateremkoli kraju države, ne pomeni, da so povečani izdatki zagovornika s prihodom na sodišče vselej tudi potrebni izdatki. V obravnavanem primeru pa je potekal postopek v kraju stalnega prebivališča obdolženca, v Ljubljani, kjer je na izbiro veliko odvetnikov.
dedna izjava – izjava o odstopu dednega deleža - preklic dedne izjave - preklic izjave o odstopu dednega deleža
Izjava o odstopu dednega deleža je dedna izjava v smislu 138. člena ZD le v tistem delu, v katerem pomeni izjavo o sprejemu dediščine. V tem delu veljajo za razveljavitev te izjave pravila 2. odstavka 138. člena ZD. V preostalem delu gre pri odstopu dednega deleža sodediču za dvostranski pravni posel, za katerega razveljavitev ali preklic veljajo ustrezna pravila obligacijskega prava.
uporaba prava - jezik v postopku - prevod listine - dokazna listina v tujem jeziku - dolžnikov odgovor na odgovor upnika na ugovor - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Čeprav sodišče prve stopnje dolžnikovega odgovora na odgovor upnika na dolžnikov ugovor ni posredovalo upniku pred odločitvijo z izpodbijanim sklepom, s tem ni zagrešilo v pritožbi zatrjevane bistvene kršitve določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. To vlogo je namreč upniku vročilo obenem z izpodbijanim sklepom in tako je upnik imel možnost o njej se upoštevno izjasniti, kar je tudi storil, v tu obravnavani pritožbi.
Očitno je sodišču prve stopnje, ki je izpodbijani sklep izdalo, jezik, v katerem je izvršilni naslov, poznan, nedvomno pa je poznan tudi upniku. Torej uporaba izvršilnega naslova kot dokazne listine v tujem jeziku na pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje ni vplivala, niti upniku ni bila kratena pravica seznaniti se z dokazom v njemu znanem jeziku. Da upnik jezik, v katerem je izvršilni naslov, obvlada, potrjuje dejstvo, ko izvršilni naslov komentira tudi v pritožbi in niti sam ne oporeka, da ga ne bi obvladal.
taksne oprostitve – sklep o oprostitvi plačila sodne takse – začetek učinkovanja sklepa
V skladu s 1. odstavkom 14. člena ZST sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje samo od dneva, ko je bil pri sodišču vložen predlog za oprostitev in ne more veljati za nazaj oziroma za druge vloge, kar je v tem primeru pritožba tožnika proti sodbi.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VSL0057070
ZOR člen 214, 219, 360, 369, 372. OZ člen 347, 580. SPZ člen 271, 271/2, 271/4. ZEKom člen 8, 164.
posodbena pogodba – stavbna pravica – dogovor o rabi tuje nepremičnine – prekoračitev dogovorjenega obsega rabe – uporabnina – nadomestilo za doseženo korist – zakonske zamudne obresti – zastaranje obrestnega zahtevka
S tem, ko je toženka na RTV pretvornik brez soglasja tožnikov namestila sistem M., je prekoračila v letu 1992 s strani tožnikov dovoljeno rabo njunega zemljišča. RTV pretvornik je sicer toženkina last, vendar pa stoji na zemljišču tožnikov, zato je toženka v tem obsegu brez pravne podlage uporabila nepremičnino tožnikov v svojo korist, saj za to oddajanje dela pretvornika prejema najemnino. Zato imata tožnika pravico do nadomestila za doseženo korist.
Obresti so stranske terjatve, ki delijo usodo glavne terjatve. Veljavnost stranske terjatve je odvisna od veljavnosti glavne terjatve.
Umik za ta postopek ni bil potreben. Za postopek pa je bila potrebna upnikova vloga z dne 07. 01. 2010, s katero je sodišču predložil potrdilo o plačani sodni taksi za novo izvršilno sredstvo.
Tožeča stranka je v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla, da njeno terjatev za pridobitev lastninske pravice ogroža nameravana gradnja na zemljišču, in predlagala, da naj se nevarnost odstrani s prepovedjo obremenitve, odtujitve in drugačnega razpolaganja z zemljiščem, ki naj se vpiše v zemljiško knjigo. S tako prepovedjo zatrjevana nevarnost nastanka škode ne bo preprečena.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. OZ člen 72. ZPP člen 165, 165/3.
vezanost na izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis – učinek izvršljivosti – stroški pritožbe
Učinek neposredne izvršljivosti ima le tisti del notarskega zapisa, glede katerega sta stranki določili neposredno izvršljivost in v to njuno odločitev, izvršilno sodišče ne more posegati.
Pri odločanju o stroških postopka je odločilen končni uspeh glede sprejete odločitve v ponovljenem postopku in je povsem nepomembno, ali je stranka s pritožbo uspela in dosegla razveljavitev sklepa in ponovno odločanje.
Z dnem poteka roka za sprejem ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča je bila pogodba sklenjena s sprejemnikom z najboljšim vrstnim redom pod odložnim pogojem, da posel naknadno odobri upravna enota.