sklepčnost tožbe – nerazumljiva ali nepopolna vloga – materialno procesno vodstvo – skrbnost strank – zahtevek na razveljavitev pogodbe
Nesklepčna tožba ni nerazumljiva ali nepopolna vloga po 108. členu ZPP (formalna pomanjkljivost). Nesklepčnost predstavlja vsebinsko pomanjkljivost in ni stvar procesnega, pač pa materialnega prava.
Tožnica, tudi če bi v tem postopku izkazala svojo lastninsko pravico, z zahtevkom na razveljavitev pogodbe o prodaji, ki je bila sklenjena med tretjimi osebami, ne bi mogla uspeti, saj ni bila stranka te pogodbe. Lastnik, ki ga takšna pogodba ne zavezuje, lahko zavaruje lastninsko pravico z ustrezno lastninsko tožbo.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – ugovor – ugovorni razlogi
Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je mogoče ugovarjati le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu in predmetu izvršbe.
ZIZ člen 55. ZGD člen 101. ZPPSL člen 6, 6/3, 104, 104/2.
družba z neomejeno odgovornostjo - subsidiarna odgovornost družbenikov v primeru stečaja – prenehanje terjatve
Z zaključkom stečajnega postopka v celoti ugasnejo vse terjatve zoper stečajnega dolžnika, nastale do začetka stečajnega postopka, ne glede na to, ali so jih upniki v stečaju prijavili ali ne. Namen stečaja je v tem, da se uredijo vsa razmerja z upniki. Prenehanje terjatve pa pomeni, da je ni več, zato zanjo ne more odgovarjati nihče, torej niti osebno odgovorni družbenik.
Ob tem, da si vsaka stranka določbo 5. člena Pogodbe razlaga po svoje (gre za sporno določbo) in je ni mogoče razlagati niti z jezikovno niti z drugo metodo razlago (2. odst. 99. člena ZOR), gre ne le za sporno, temveč za nejasno določbo.
Ker gre za pogodbo, ki jo je pripravila toženka in je tožnica potrošnica, je potrebno upoštevati tudi takrat veljavne določbe ZVPot.
ZVEtL člen 15, 15/2, 26, 26/3. ZZK-1 člen 79, 79/3, 79/4, 161, 161/3, 161/3-5.
vzpostavitev etažne lastnine – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča
Sodišče v sklepu o zaznambi postopka za določitev pripadajočega zemljišča navede sodišče in opravilno številko zadeve, pod katero teče postopek za določitev pripadajočega zemljišča, predmet postopka s podatki o pravici in podatke o predlagatelju postopka, vključno z opredelitvijo nepremičnine po 3. odstavku 79. člena ZZK-1, ki je predmet postopka.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VSL0057070
ZOR člen 214, 219, 360, 369, 372. OZ člen 347, 580. SPZ člen 271, 271/2, 271/4. ZEKom člen 8, 164.
posodbena pogodba – stavbna pravica – dogovor o rabi tuje nepremičnine – prekoračitev dogovorjenega obsega rabe – uporabnina – nadomestilo za doseženo korist – zakonske zamudne obresti – zastaranje obrestnega zahtevka
S tem, ko je toženka na RTV pretvornik brez soglasja tožnikov namestila sistem M., je prekoračila v letu 1992 s strani tožnikov dovoljeno rabo njunega zemljišča. RTV pretvornik je sicer toženkina last, vendar pa stoji na zemljišču tožnikov, zato je toženka v tem obsegu brez pravne podlage uporabila nepremičnino tožnikov v svojo korist, saj za to oddajanje dela pretvornika prejema najemnino. Zato imata tožnika pravico do nadomestila za doseženo korist.
Obresti so stranske terjatve, ki delijo usodo glavne terjatve. Veljavnost stranske terjatve je odvisna od veljavnosti glavne terjatve.
Z dnem poteka roka za sprejem ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča je bila pogodba sklenjena s sprejemnikom z najboljšim vrstnim redom pod odložnim pogojem, da posel naknadno odobri upravna enota.
vzročna zveza – preklic neresničnih trditev – kršitev osebnostne pravice
Ob tem, ko ni jasno, kdo je poročilo posredoval medijem in da toženec o tožniku sploh ni pisal v medijih, toženec ne more odgovarjati za dejanja drugih. V konkretnem primeru so med očitanim škodljivim dejstvom in posledico delovali še dodatni dejavniki oziroma dogodki, ki so sopripomogli k nastanku posledice. Zapis toženca v konkretnem primeru ni adekvaten za nastanek škode oziroma je prišlo do posledic, ki so zunaj tega, kar se po življenjski izkušnji lahko šteje za morebitno posledico takega dogodka. Nastanek škode je izreden in ne sodi v riziko toženca.
Iz primerjave položaja komanditista v komanditni družbi, ki ga določa ZGD in kriterijev ustavne odločbe, ki kažejo na pasivnost družbenika izhaja, da komanditist v komanditni družbi že po samem zakonu nima položaja aktivnega družbenika. Zato drugi dolžnik trditev o svoji pasivnosti ni dolžan dokazovati in je breme izpodbijanja domneve njegove pasivnosti na strani upnika.
pogodba o delu - funkcionalnost kot lastnost predmeta izpolnitve – standard varnosti – pogodbena kazen zaradi zamude
Sodišče prve stopnje je pri presoji dogovorjenega zagotavljanja funkcionalnosti predmeta izpolnitve dalo večjo težo upoštevanim predpisanim standardom varnosti. Zagotavljanje funkcionalnosti pomeni tudi uporabo objekta na način, ki zagotavlja varnost pri uporabi.
SPZ člen 43, 43/2, 49, 92, 99, 99/1, 269. ZKZ-1 člen 22, 243. ZTLR člen 33. ZOR člen 73.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobra vera – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – kmetijsko zemljišče – odobritev upravne enote – izročitev nepremičnine v posest – prepoved vznemirjanja
Presoja dobroverne posesti.
Priposestvovalec mora biti v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice. To pa je takrat, ko utemeljeno misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice.
ZGD-1 člen 337, 353. ZIZ člen 272, 272/2. ZPP člen 215.
začasna odredba – predkupna pravica – prednostna pravica do nakupa novih delnic – verjetnost obstoja terjatve – dokazno breme
Dosedanji delničarji so v skladu z zakonom omejeni s prednostno pravico nakupa novih delnic tako v razmerju do sodelničarjev, kot v razmerju do tretjih oseb. Neizkoriščene prednostne pravice posameznih delničarjev ne prirastejo avtomatično drugim delničarjem. Ti imajo prednostno pravico le v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu. Delnice, ki jih dotedanji delničarji ne vpišejo, pa lahko družba odproda javnosti, torej tretjim osebam .
Določb OZ o predkupni pravici ni mogoče dosledno uporabiti za primer predkupne pravice pri odsvojitvi poslovnih deležev po določbi 5. odstavka 481. člena ZGD.
javno dobro – nepremičnina v splošni rabi – lastninska pravica na grobu – stavbna pravica – pravica uporabe groba
Lastninska pravica na grobu ni mogoča in je pravni red ob pridobitvi pravice uporabe groba ni dopuščal. Torej je tudi grobnica kot zazidani del groba delila njegovo pravno usodo. To pa pomeni, da je bila skupaj s prostorom za grob (zemljiščem) izven pravnega prometa, stvar, ki ni bila v lasti ne pravnih ne fizičnih oseb. Pokopališka uprava je bila skladno z Zakonom o pokopališčih pristojna le za upravljanje z njim, ne pa za prodajo.
Umik za ta postopek ni bil potreben. Za postopek pa je bila potrebna upnikova vloga z dne 07. 01. 2010, s katero je sodišču predložil potrdilo o plačani sodni taksi za novo izvršilno sredstvo.
Dolžnost sodišča je, da pretehta vse pravno relevantne navedbe strank in na podlagi izvedenega kontradiktornega dokaznega postopka odloči o utemeljenosti zahtevka ter v obrazložitvi svoje odločitve seznani stranke z odločilnimi razlogi sprejete odločitve.
Če sodišče pride zaključka, da je tožeča stranka zamudila prekluzivni rok za vložitev tožbe po OZ, mora tožbeni zahtevek zavrniti, ne pa zavreči tožbo. Gre namreč za meritorno odločitev, ne pa predhodni preizkus tožbe po 274. čl. ZPP.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0060605
ZZZDR člen 12. ZD člen 212.
zapuščinski postopek – priznanje dejstev – preklic priznanih dejstev – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – izvenzakonska skupnost
Priznanje dejstva lahko dediči prekličejo do konca zapuščinskega postopka. To ni dedna izjava, ki je nepreklicna.
Izvenzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki morata navzven veljati za moža in ženo, med njima mora biti čustvena navezanost, ekonomska skupnost in tudi intimnost.
zavarovalna pogodba – AO plus zavarovanje – izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – dokazovanje
V okviru dolžnosti zavarovanca, da omogoči preiskavo alkoholiziranosti, je treba upoštevati in oceniti vse okoliščine ravnanja tožnika po prometni nezgodi. Če je bil tožnik v prometni nezgodi, v kateri ni bilo drugih udeležencev, res tako hudo telesno poškodovan, da je moral najprej poskrbeti za zdravstveno oskrbo, ne kaže, da je opustil dolžne aktivnosti in s tem kršil zavarovalno pogodbo.
Po določbi 8. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sodišče odloči, katera dejstva šteje za dokazana, po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
materialno procesno vodstvo - ugovor aktivne legitimacije
Pritožbeni očitek tožeče stranke, da jo je sodišče prve stopnje prikrajšalo za pravilno materialno procesno vodstvo, ker ni razkrilo, da bo odločalo o ugovoru aktivne legitimacije, je neutemeljen, saj ravno glede zgrešene stvarne legitimacije velja, da so nedopustni napotki tožeči stranki v zvezi s tem in bi šlo za nedopustno pomoč sodišča tožeči stranki.