• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 14
  • >
  • >>
  • 161.
    VSK sodba I Cp 331/2005
    16.5.2006
    obligacijsko pravo
    VSK02139
     
    nalog za izpraznitev poslovnega prostora - odpoved najemne pogodbe - sodna odpoved
    Določbe ZPSPP ne predvidevajo izdaje naloga za izpraznitev poslovnega prostora le na podlagi odpovedi pogodbe, pač pa tudi na podlagi zahteve za izpraznitev poslovnega prostora, če iz najemne pogodbe oziroma zakona izhaja, da ima najemodajalec pravico odpovedati pogodbo.

     
  • 162.
    VSK sodba I Cp 320/2005
    16.5.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK02564
    ZOR člen 156, 156/3, 156, 156/3. URS člen 72, 72. ZVO člen 78, 78. ZPP člen 212, 212.
    škoda pri opravljanju splošne koristne dejavnosti - zdravo življenjsko okolje - prekomerne emisije - vezanost na trditveno podlago - dokazno breme
    Na podlagi 3. odst. 156. čl. ZOR je mogoče ugotavljati tudi varstvo pred posegi v okolje, saj zdravo življenjsko okolje zagotavlja tudi Ustava Republike Slovenije v 72. čl. in Zakon o varstvu okolja. Po 3. odst. 156. čl. ZOR je mogoče v primeru, če nastane škoda pri opravljanju splošne koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, zahtevati povrnitev škode, ki presega normalne meje.

     
  • 163.
    VSK sklep I Cp 234/2005
    16.5.2006
    DEDNO PRAVO
    VSK02227
    ZD člen 29, 46, 46/1, 133, 133/4, 140, 29, 46, 46/1, 133, 133/4, 140.
    zakonito dedovanje - vračunanje daril v dedni delež (kolacija) - odpoved dedovanju
    Vračunanje daril v dedni delež velja v načelu za kakršnokoli neodplačno razpolaganje zapustnika v korist zakonitega dediča. 29. člen ZD in 46. člen ZD namreč pri presoji daril, ki se vračunajo v dedni delež, izrecno zahtevata razpolaganje zapustnika (in ne koga drugega) v korist zakonitega dediča.

    Odpoved dediščini v svojem imenu se šteje, kakor da odpovedujoči sploh ni bil dedič.

     
  • 164.
    VSK sklep II Cp 350/2006
    16.5.2006
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01919
    OZ člen 7, 269, 7, 269.
    sodni penali - aktivna legitimacija
    Pravno varovani interes upnika je v izvršitvi s sodno odločbo ugotovljene obveznosti, zato upnika pri uporabi pravice iz 269. člena OZ omejuje načelo prepovedi zlorabe pravic (7. člen OZ).

     
  • 165.
    VSC sklep Cpg 142/2004
    15.5.2006
    civilno procesno pravo
    VSC01231
    ZPP člen 86, 86/1, 330, 330/1, 333, 333/1, 343, 343/1, 343/2, 365, 365/1, 365/1-1, 366, 86, 86/1, 330, 330/1, 333, 333/1, 343, 343/1, 343/2, 365, 365/1, 365/1-1, 366.
    pritožba - pravica do pritožbe - stranka postopka - pooblaščenec
    Ker pooblaščenec (tožeče) stranke v pravdnem postopku nedvomno ni (pravdna) stranka in zato nima pravice vložiti pritožbo, je pritožba, ki jo je podpisal in vložil v svojem imenu in zase, ne pa v imenu in za (tožečo) stranko, ki jo zastopa v pravdnem postopku, nedovoljena.

     
  • 166.
    VSL sklep I Cpg 31/2006
    12.5.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL07241
    ZPPSL člen 144, 144/1, 144/2, 144, 144/1, 144/2. ZPP člen 205, 205/4, 208, 208/1, 205, 205/4, 208, 208/1.
    napotitev na pravdo - nadaljevanje postopka - zavrženje tožbe
    V situaciji, ko je bil postopek po že vloženi tožbi po samem zakonu

    prekinjen zaradi pravnih posledic začetka stečaja nad toženo stranko,

    tožeči stranki ni mogoče očitati pomanjkanja ugotovitvenega interesa,

    če v roku iz napotitvenega sklepa ni nadaljevala prekinjenega

    postopka. V skladu s 1. odst. 208. člena ZPP, se postopek, ki je bil

    prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka nadaljuje, ko ga

    stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodnik povabi naj to stori. V

    konkretnem primeru je sodišče postopek nadaljevalo skladno s prej

    navedenim določilom.

     
  • 167.
    VSL sklep III Cpg 30/2006
    12.5.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL07014
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
    načelo obojestranskega zaslišanja - kršitev določb postopka
    Po oceni pritožbenega sodišča zgoraj navedeno zdravniško potrdilo

    nesporno izkazuje, da so pri zakonitem zastopniku dolžnika obstajali

    opravičljivi razlogi za preložitev naroka. Ker dolžnik ni imel

    pooblaščenca (odvetniška družba XY, o.p.- d.n.o. iz Ljubljane je

    pooblastilo odpovedala že 2.11.2005, kar je več kot tri mesece pred

    narokom) je prvostopno sodišče s tem, ko predlogu za preložitev

    naroka ni ugodilo in ga opravilo v nenavzočnosti dolžnika kršilo

    temeljno procesno načelo obojestranskega zaslišanja, ki je odraz

    ustavnega načela enakosti pred zakonom, kar predstavlja bistveno

    kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v

    zvezi s 15. členom Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in

    likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL).

     
  • 168.
    VDS sodba Pdp 831/2005
    12.5.2006
    delovno pravo
    VDS03531
    ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3.
    novi ZDR - redna odpoved - pisno opozorilo
    Obvestilo, v katerem delodajalec delavca obvešča o kršitvah

    pogodbenih obveznosti, zaradi katerih ga vabi na zagovor, ne

    predstavlja pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in

    možnost odpovedi PZ v primeru ponovne kršitve po 1. odstavku 83.

    člena ZDR. Ker delavcu pred podano odpovedjo PZ iz krivdnega

    razloga navedeno obvestilo po 1. odstavku 83. člena ni bilo dano,

    je redna odpoved PZ iz krivdnega razloga nezakonita.

     
  • 169.
    VDS sodba in sklep Pdp 658/2005
    12.5.2006
    delovno pravo
    VDS03545
    ZOFVI člen 49, 49. ZDR člen 18, 18/1, 18, 18/1. ZJU člen 4, 4/2.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - pooblaščenec - javni uslužbenci
    Ker je tožena stranka (šola) javni zavod, skladno z 2. odstavkom

    4. člena ZJU pravice in dolžnosti delodajalca izvaja poslovodni

    organ, ki za izvrševanje posameznih pravic lahko pisno pooblasti

    javnega uslužbenca z najmanj visoko strokovno izobrazbo ter

    petimi leti delovnih izkušenj. Navedena določba tako oži možnost

    prenosa pooblastila kot to ureja 1. odstavek 18. člena ZDR. Zato

    je v tem primeru potrebno uporabiti specialno ureditev in ne

    splošno in odločiti po pravilih ZJU in ZOFVI. Skladno z 49.

    členom ZOFVI je poslovodni organ v šoli ravnatelj, ki skladno z

    2. odstavkom 49. člena ZJU za opravljanje posameznih nalog iz

    svoje pristojnosti lahko pisno pooblasti delavca šole. Ker

    odvetnik ni delavec tožene stranke, odpoved PZ, ki jo je

    tožnici po pooblastilu ravnateljice podal odvetnik, ni

    zakonita.

     
  • 170.
    VDS sodba in sklep Pdp 1473/2005
    12.5.2006
    delovno pravo
    VDS03537
    ZPSDP člen 1, 10, 13, 1, 10, 13, 1, 10, 13. Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije člen 99, 99.
    odpravnina ob upokojitvi - odpravnina
    Ker je bila tožnica zaposlena pri javnem podjetju, ki je bilo v

    večinski lasti države, je skladno z 10. členom Zakona o višini

    povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov

    (ZPSDP) ob upokojitvi upravičena do odpravnine v višini treh

    povprečnih plač na zaposlenega v RS oz. treh njenih plač, če je

    to zanjo ugodneje. Ker 13. člen ZPSDP določa, da z uveljavitvijo

    tega zakona prenehajo veljati določbe KP in drugih predpisov, ki

    so v nasprotju s tem zakonom, je zmotno stališče, da bi ji morala

    biti odpravnina odmerjena upoštevajoč 99. člen KP

    elektrogospodarstva Slovenije, ki glede na delovno dobo delavca

    določa odpravnino v višini od 3 do 5 plač.

     
  • 171.
    VDS sodba Pdp 705/2005
    12.5.2006
    delovno pravo
    VDS03540
    ZDR člen 20, 20/2, 88, 88/1, 88/1-1, 20, 20/2, 88, 88/1, 88/1-1.
    novi ZDR - redna odpoved - akt o sistematizaciji
    Čeprav je bil pri toženi stranki sprožen postopek odpovedi PZ

    večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, je bila tožnici

    podana redna odpoved PZ iz poslovnega razloga po 1. alinei 1.

    odstavka 88. člena ZDR, ker naj bi se ukinilo njeno delovno

    mesto. Kljub temu, da ukinitev delovnega mesta v splošnem aktu

    delodajalca ni pogoj za obstoj poslovnega razloga za odpoved PZ,

    pa bi morala tožena stranka predložiti pisni akt o tej spremembi,

    glede na to, da se je v odpovedi sklicevala na to spremembo.

    Ukinitve delovnega mesta v splošnem aktu delodajalca ni mogoče

    dokazovati z zaslišanjem priče.

     
  • 172.
    VDS sodba Pdp 1228/2004
    12.5.2006
    delovno pravo
    VDS03557
    ZPP člen 214, 214/3, 214, 214/3. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 52, 52/1, 52/1-3, 54.
    novi ZDR - dokazno breme - dejstva
    Skladno s 3. odstavkom 214. člena ZPP, ni potrebno dokazovati

    dejstev, ki se domnevajo po samem zakonu, lahko pa se dokazuje,

    da ta dejstva ne obstajajo, če ni z zakonom drugače določeno.

    Zato stranka, v katere korist zakon določa pravno domnevo, ni

    dolžna trditi dejanskega stanja pridobitve te pravice ali

    pravnega razmerja, ampak le domnevno bazo, tj. dejstva, na

    katerih temelji pravna domneva in so odločilnega pomena za

    podlago sodni odločbi, saj zakonska domneva olajšuje dokazno

    breme stranke. Ker 54. člen ZDR kot posledico nezakonite

    sklenitve PZ za določen čas uzakonja domnevo, da je sklenjena PZ

    za nedoločen čas, zadostuje, da delavec (tožnik) navaja dejstva,

    iz katerih izhaja, da je bila PZ za določen čas skenjena v

    nasprotju z 52. členom ZDR, na toženi stranki (delodajalcu) pa je

    dokazno breme glede dokazovanja, da je bila PZ za določen čas

    sklenjena zakonito.

     
  • 173.
    VSK sklep I Cp 585/2006
    11.5.2006
    sodne takse
    VSK01693
    ZST člen 19, 19.
    preživnina
    Kako se določi vrednost zahtevka v sporih o pravici do preživnine ali o terjatvi posameznih zneskov zakonite preživnine, določa 19. člen ZST.

     
  • 174.
    VSK sodba I Cpg 166/2005
    11.5.2006
    obligacijsko pravo
    VSK02344
    ZJC člen 13, 13/1, 14, 14/1-39, 13, 13/1, 14, 14/1-39. ZVZP člen 25, 25/1, 25/2, 29, 25, 25/1, 25/2, 29.
    javna železniška infrastruktura - financiranje vzdrževanja
    Po 39. točki 1. odst. 14. člena ZJC pomenijo prometno opremo, sredstva in naprave za označevanje roba vozišča in za vodenje prometa smerniki, snežni koli, ogledala, zapornice, markerji, stožci, varovalne in varnostne ograje ipd., vendar pa omenjene zapornice niso tiste zapornice, ki bi označevale nivojsko križanje ceste z železniško progo, ampak zapornice, ki označujejo rob vozišča in ki se uporabljajo pri vodenju prometa. Zapornice in polzapornice so del železniške infrastrukture in gre pri njih za progovno signalizacijo in ne za cestnoprometno signalizacijo. To pomeni, da vzdrževanje takih zapornic in polzapornic, ki zavarujejo nivojski prehod ceste preko železnice, financira železniška organizacija, v konkretnem primeru tožnik sam, ne pa tožena strank kot upravljalec občinske ceste.

     
  • 175.
    VDS sodba Pdp 114/2005
    11.5.2006
    delovno pravo
    VDS03542
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 111, 111/1, 111/1-2, 116, 116/3, 88, 88/1, 88/1-2, 111, 111/1, 111/1-2, 116, 116/3.
    redna odpoved - izredna odpoved - bolniški stalež
    Tožena stranka je tožniku odpovedala PZ iz razloga nesposobnosti.

    Ker je bil tožnik ob izteku odpovednega roka v bolniškem staležu,

    bi morala tožena stranka skladno s 3. odstavkom 116. člena ZDR z

    dnem ugotovitve tožnikove zdravstvene zmožnosti (zaključek

    bolniškega staleža) ugotoviti, da je tožniku prenehalo delovno

    razmerje, ne pa mu izredno odpovedati PZ, ker se po zaključenem

    bolniškem staležu ni vrnil na delo. Ker je s tem tožniku

    odpovedala PZ, ki je že prenehala, saj je bila že predhodno

    odpovedana iz razloga nesposobnosti, je izredna odpoved PZ

    nezakonita.

     
  • 176.
    VSK sklep II Cpg 74/2006
    11.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02285
    ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27.
    nadaljevanje izvršilnega postopka - odgovornost družbenikov za dolgove družbe
    O tem, da se postopek, ki je bil prvotno voden zoper izbrisano družbo V. d.o.o., nadaljuje zoper dolžnico C.S., je bilo sicer že pravnomočno odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v P. z dne 09.08.2001. Zato sedaj ni mogoče upoštevati tistih navedb dolžnice, ki se nanašajo na to, da sama ni prevzela obveznosti izbrisane družbe.

     
  • 177.
    VSL sodba I Kp 1659/2005
    11.5.2006
    kazensko procesno pravo
    VSL22818
    ZKP člen 150, 155, 155/3, 150, 155, 155/3, 150, 155, 155/3.
    dejavnost
    Ker je na podlagi napotkov iz razveljavitvenega sklepa pritožbenega

    sodišča sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku zanesljivo

    ugotovilo, da sta tajni policijski delavec in tajni policijski

    sodelavec obtoženca že pred izvedbo ukrepov po tedaj veljavnem členu

    150 ZKP izzvala k kriminalni dejavnosti v zvezi s storitvijo kaznivih

    dejanj po členu 196 in 310 KZ, je ravnalo pravilno, ko je tako zoper

    nezakonito napeljanega obtoženca, kakor tudi zoper njegova

    sostorilca, ki sta pri storitvi kaznivega dejanja sodelovala zgolj

    zaradi njegovega nagovarjanja, izdalo zavrnilno sodbo po 4. toki 357.

    člena ZKP.

     
  • 178.
    VSL sodba II Cp 5306/2005
    11.5.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51612
    ZOR člen 200, 203, 206, 200, 203, 206. ZPP člen 14, 14.
    solidarna odgovornost - sostorilstvo - vezanost na kazensko sodbo
    Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz 14. člena ZPP, po

    katerem je tako glede obstoja kaznivega dejanja in kot glede kazenske

    odgovornosti vezano na obsodilno kazensko sodbo - torej tudi na

    ugotovitev, da je bilo kaznivo dejanje povzročeno v sostorilstvu.

    Kadar je kaznivo dejanje povzročeno v sostorilstvu, gre za skupno

    delovanje več oseb pri povzročitvi škode. Podlaga za solidarno

    odgovornost sostorilcev je urejena v prvem odstavku 206. člena ZOR,

    ki določa, da za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj,

    odgovarjajo vsi udeleženci solidarno. Tretji odstavek 206. člena ZOR,

    na katerega se sklicuje drugi toženec, pa se uporabi v primeru, ko

    škodo povzroči več oseb, ki delujejo neodvisno druga od druge.

     
  • 179.
    VSM sklep I Kp 943/2004
    11.5.2006
    kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
    VSM20298
    KZ člen 244, 244/1, 254, 254/1, 254/3, 244, 244/1, 254, 254/1, 254/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372-1, 372-4, 374, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372-1, 372-4, 374.
    opis kaznivega dejanja - davčna zatajitev - zloraba položaja - poskus
    Skupni neposredni učinek izvšitvenih ravnanj pri kaznivem dejanju

    davčne zatajitve iz prvega odstavka 254. člena KZ RS je (bil) v

    lažno prikazanem dejanskem stanju, ki ima za posledico

    preslepitev davčnega organa, ki to stanje dojame kot resnično, ta

    pa ima za posledico storilčevo izognitev davčnim obveznostim. Če

    je storilec z izvršitvenimi ravnanji dejansko stanje lažno

    prikazal pa davčnega organa ni preslepil, je njegovo dejanje

    ostalo pri poskusu in enako je, ko se kljub preslepitvi davčnega

    organa davčni obveznosti ni izognil. V prvem primeru je poskus

    nedokončan, v drugem primeru pa je takšen poskus dokončan. To

    pomeni, da je obravnavano kaznivo dejanje lahko dokončano samo

    tedaj, ko je med storilčevimi izvršitvenimi ravnanji,

    preslepitvijo davčnega organa in storilčevo izognitvijo davčnim

    obveznostim podana vzročna zveza, medtem ko imamo v ostalih

    primerih opraviti s katero izmed navedenih oblik poskusa tega

    kaznivega dejanja.

     
  • 180.
    VSK sklep II Cpg 79/2006
    11.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02019
    ZIZ člen 53, 53/2, 58, 61, 61/2, 53, 53/2, 58, 61, 61/2.
    obrazložen ugovor - dokazno breme upnika
    Upnik mora dokazovati obstoj razmerja, iz katerega izvira izstavljeni račun, če dolžnik to ugovarja.

     
  • <<
  • <
  • 9
  • od 14
  • >
  • >>