ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - dogovor glede zamudnih obresti - stroški postopka
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo, da se je bil upnik pod določenimi pogoji sicer pripravljen z dolžnico pogovarjati glede obresti, teh pogojev dolžnica očitno ni izpolnila, ob tem pa niti ni zatrjevala, da bi bil kakšen konkreten dogovor v navedenem smislu z upnikom dejansko sklenjen. Glede na to je sodišče prve stopnje, upoštevaje 2. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), utemeljeno zavrnilo ugovor dolžnice v navedenem delu.
razlaga pogodbe - cena storitve - ddv (prometni davek)
Prvostopno sodišče je pravilno izpostavilo kot odločilno, da sta pravdni stranki v Pogodbah (oziroma aneksih) izrecno dogovorili, da v ceno minute ni vključen prometni davek (oziroma DDV). In ker sta dogovorili kot osnovo za delitev skupni neto prihodek, to v povezavi z dogovorom o ceni minute storitve (brez DDV) pomeni, da v delež tožeče stranke na skupnem neto prihodku ni vključen DDV, kot to (smiselno) pravilno ugotavlja prvostopno sodišče.
Davčno prevalitev predpostavlja že sam sistem DDV. Zato zanjo ni potreben kakšen poseben dogovor.
ZOR člen 446, 453, 446, 453. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/2, 53, 53/2, 61, 61/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pogodba o prevzemu dolga - prevzem izpolnitve
Iz ugovora izhaja, da dolžnica dejansko zatrjuje, da je s tretjim družbo, M. d.o.o., sklenila pogodbo o prevzemu dolga. Da bi pogodba o prevzemu dolga učinkovala tudi v razmerju z upnikom, bi morala dolžnica izkazati, da je vanjo upnik privolil.
ZOR člen 277, 277. ZPPSL člen 59, 59/3, 64, 64/2, 59, 59/3, 64, 64/2. ZIZ člen 17, 38, 38/5, 38/6, 17, 38, 38/5, 38/6.
učinek potrjene prisilne poravnave - zamuda dolžnika - obresti - izvršilni naslov - stroški, potrebni za izvršbo
Skladno z izvršilnim naslovom, pravnomočnim sklepom o izvršbi z dne 23.11.1994, bi bil upnik upravičen med drugim do plačila glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.3.1994 do plačila, vendar se sme glede na 2. odst. 64. čl. ZPPSL takšen izvršilni naslov nasproti dolžniku izvršiti samo ob pogojih potrjene prisilne poravnave. Slednja pa upniku ne priznava zakonskih zamudnih obresti, ampak le obresti v višini PIBOR + 1.
Skladno z 8. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, katera dejstva šteje za dokazana. Na podlagi izpovedb vseh zaslišanih je tako v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje zaključilo, da je bil namen pogodbenih strank takšen, da je sporna pogodba neodplačna, četudi bi sam zapis sporne pogodbe omogočal drugačen zaključek.
Ker je s povratnico izkazano, da je obsojenec sodbo prejel, sodišče prve stopnje predlaganega dokaza z grafologom, ni bilo dolžno izvesti. Kolikor pa pritožnica meni, da vrnjena vročilnica ni pravilna oz. da ne izkazuje prave vročitve, je potrebno pojasniti, da je dokazno breme na strani tistega, ki takšno nepravilnost zatrjuje.
Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-246/02-28 z dne 3.4.2003 (Ur. l. RS št. 36/03) presojalo skladnost Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS (Ur. l. RS, št. 61/99 in 64/2002) z Ustavo. Ugotovilo je, da je zakon v neskladju z ustavo, ker državljanom drugih republik nekdanjih SFRJ, ki so bili 26.2.1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, od navedenega dne ne priznava stalnega prebivanja (tč. 1 izreka odločbe US RS). V tč. 8 izreka odločbe je Ustavno sodišče odločilo : "Z dovoljenjem za stalno prebivanje, izdanim na podlagi Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS ali na podlagi Zakona o tujcih (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 44/97) ali na podlagi Zakona o tujcih (Ur. l. RS, št. 61/99), se ugotavlja stalno prebivanje državljanov drugih republik nekdanje SFRJ v RS od 26.2.1992 dalje."
Za navedene osebe se stalno prebivanje v RS od 26.2.1992 dalje izkazuje na podlagi dopolnilnih odločb Ministrstva za notranje zadeve o ugotovitvi njihovega stalnega prebivanja v RS od 26.2.1992 dalje. Ker tožnik take odločbe MNZ ni predložil, ni dokazila o stalnem prebivališču v RS od 26.2.1992, ki je eden od pogojev za priznanje pravice do denarne pomoči med brezposelnostjo. Potrdilo Upravne enote o tem, da ima tožnik od 13.12.2000 dalje stalno prebivališče na naslovu v RS, ne more nadomestiti navedene dopolnilne odločbe MNZ.
Če tožeča stranka zahteva izključitev tožene stranke kot etažnega lastnika in prodajo njegovega stanovanja, je takšen tožbeni zahtevek v skladu z II. odstavkom 12. člena SPZ, ki uzakonja pravico etažnih lastnikov pod določenimi pogoji vložiti izključitveno tožbo.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - primarni strah - razžalitev časti in dobrega imena
Razžalitev časti in dobrega imena ni namreč samo v določenem pisnem ali verbalnem napadu na oškodovanca (torej pisno ali ustno), ampak tudi na primer s klofuto ali drugo gesto, ali tudi s pretepom, kot v obravnavanem primeru, kar je za tožnika predstavljalo razžalitev in je predstavljalo protipravno dejanje tudi v objektivnem pogledu.
nalog za izpraznitev poslovnega prostora - odpoved najemne pogodbe - sodna odpoved
Določbe ZPSPP ne predvidevajo izdaje naloga za izpraznitev poslovnega prostora le na podlagi odpovedi pogodbe, pač pa tudi na podlagi zahteve za izpraznitev poslovnega prostora, če iz najemne pogodbe oziroma zakona izhaja, da ima najemodajalec pravico odpovedati pogodbo.
Sodišče prve stopnje, preden o stroških odloči po prostem preudarku, mora upoštevati rezultat postopka in vse okoliščine primera, da lahko pravilno uporabi prosti preudarek.
Taka ugotovitev prvostopenjskega sodišča ima lahko za posledico kvečjemu drugačen materialnopravni zaključek, in sicer, ne da je bila pogodba fiktivna, temveč, da je izpolnjevala svojo osnovno funkcijo.
ZVGLD člen 21, 71, 71/4, 72, 21, 71, 71/4, 72. ZOR člen 154, 154.
odškodninska odgovornost lovske organizacije - nalet divjadi
Za odškodninsko odgovornost lovske organizacije pri naletu divjadi na vozilo na cesti, veljajo splošna pravila odškodninske odgovornosti (4. odstavek 71. člena ZVGLD).