denacionalizacijski postopek - arondacija - izključitev svobodne volje
Arondacija je vsekakor pomenila državni ukrep, ki je lastnikom razlaščenih kmetijskih zemljišč zaradi utemeljenega strahu povzročil izključitev njihove svobodne poslovne volje. Sklenitev poslov, ki so v vzročni zvezi z arondacijskim postopkom je zato mogoče v smislu pogodbenega prava šteti za pomanjkljive, saj je do njih prišlo zaradi očitne napake volje.
Glede na to, da se sedaj zemljiškoknjižni podatki vodijo v elektronski obliki, sodišče pa ima do njih neposreden dostop, in je celo sodišče samo te deleže že razbralo iz zemljiškoknjižnih podatkov, je sklep o zavrženju predloga neutemeljen.
Kupoprodajna pogodba za kmetijsko zemljišče je glede na določbe ZKZ sklenjena veljavno šele po opravljenem postopku, določenem v navedenem zakonu (sklenitev kupoprodajne pogodbe, ki jo mora odobriti upravna enota), in ne že s trenutkom, ko prejme ponudnik upravičenčevo izjavo o sprejemu ponudbe. ZKZ ne predvideva obveznosti plačila oz. položitve kupnine ob sprejemu ponudbe, zaradi posebne zakonske ureditve pri prodaji kmetijskih zemljišč pa je izključena tudi smiselna uporaba določbe 2. odstavka 508. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki ob uveljavljanju pogodbene predkupne pravice nalaga predkupnemu upravičencu, da hkrati z izjavo, da kupuje stvar, plača kupnino, določeno v lastnikovem obvestilu o nameravani prodaji, ali jo položi pri sodišču.
Tožnik, kot solastnik vinograda, ki ga je sam obdeloval, ima pravico zahtevati povrnitev škode, ki so mu jo povzročile toženčeve koze s tem, ko so obžrle trte.
ZNP člen 118, 124, 118, 124. ZPP člen 154, 165, 165/2, 154, 165, 165/2. SPZ člen 66, 66/1, 66, 66/1.
solastnina - varstvo solastninske pravice - uporaba stvari - soposest - pravdni stroški
Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu (1. odst. 66. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ), ne more pa solastnik zahtevati od drugega solastnika, ki ima solastno stvar v posesti in jo uporablja, soposesti in souporabe cele stvari, če solastna stvar glede posesti in uporabe med solastniki ni razdeljena.
ZZZPB člen 3, 3/3/3. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZDR člen 227, 227/3, 227, 227/3. ZDSS-1 člen 43, 43.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - zavarovanje za primer brezposelnosti
Inšpekcija za delo je zadržala učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe, kateremu je sodišče ugodilo. Verjetnost obstoja terjatve je izkazana, ker je bila tožnica v času, ko naj bi neupravičeno izostala z dela (kar je bil razlog za izredno odpoved), v bolniškem staležu. Ker bi učinkovanje izredne odpovedi pomenilo, da je tožnica ostala brez zaposlitve po svoji krivdi, se tožnica ne bi mogla zavarovati za primer brezposelnosti in tako ne bi bila več upravičena do stroškov zdravljenja; imela bi le pravico do nujnega zdravljenja po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kar pa bi zanjo pomenilo nastanek težko nadomestljive škode.
Pritožbeno sodišče pa se pridružuje materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje o tem, da je tožeča stranka veljavno pridobila ločitveno pravico, to je hipoteko v predmetnem primeru, čeprav je bila vpisana ta hipoteka v zemljiško knjigo šele 29.09.1999. Po 1.odst. 437.čl. ZOR preidejo ob pogodbenem odstopu terjatve na prevzemnika tudi vse stranske pravice, med katerimi je izrecno navedena tudi hipoteka, to je zastavna pravica na nepremičnini, saj je to akcesorna pravica, ki je odvisna od obstoja terjatve, in se hkrati in skupaj z njo tudi prenaša. Res je, da se tudi po tedaj veljavnem 1.odst. 64.čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) zastavna pravica na nepremičnini pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, vendar pa je v konkretnem primeru treba upoštevati, da ni šlo za absolutno ustanovitev nove hipoteke, ampak za prenos že obstoječe hipoteke z ene na drugo osebo.