Po 39. točki 1. odst. 14. člena ZJC pomenijo prometno opremo, sredstva in naprave za označevanje roba vozišča in za vodenje prometa smerniki, snežni koli, ogledala, zapornice, markerji, stožci, varovalne in varnostne ograje ipd., vendar pa omenjene zapornice niso tiste zapornice, ki bi označevale nivojsko križanje ceste z železniško progo, ampak zapornice, ki označujejo rob vozišča in ki se uporabljajo pri vodenju prometa. Zapornice in polzapornice so del železniške infrastrukture in gre pri njih za progovno signalizacijo in ne za cestnoprometno signalizacijo. To pomeni, da vzdrževanje takih zapornic in polzapornic, ki zavarujejo nivojski prehod ceste preko železnice, financira železniška organizacija, v konkretnem primeru tožnik sam, ne pa tožena strank kot upravljalec občinske ceste.
ZOdv člen 11, 11/2, 11, 11/2. ZOR člen 18, 18/2, 89, 89/1, 751, 751/1, 752, 18, 18/2, 89, 89/1, 751, 751/1, 752.
pooblastilo za zastopanje - odškodninska odgovornost odvetnika za nepravilno izpolnitev - mandatna pogodba - skrbnost dobrega strokovnjaka
Za presojo, ali je bil toženec pooblaščen tudi za odškodninski zahtevek, ni odločilno, koliko pooblastil je tožnik podpisal, ampak je bistvena vsebina dogovora pravdnih strank.
sprememba naziva dolžnika - neutemeljeno povzročeni stroški
Glede na to, da je upnik s svojim predlogom, da se postopek nadaljuje zoper dolžnika, tej družbi neutemeljeno povzročil stroške, jih je dolžan povrniti.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 270, 270/1, 270/2, 270/3.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za bodočo izvršbo - neznatna škoda
Prav ima sodišče prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala obstoja drugega pogoja za izdajo začasne odredbe, in sicer nevarnosti, o kateri je govora v 2. odst. 270. čl. ZIZ. Takšnega ravnanja tudi ne predstavlja okoliščina, da tožena stranka nima v proračunskih postavkah zagotovljenih sredstev do takšne višine kot to zahteva tožeča stranka in prav tako ne dejstvo, da ima tožena stranka v proračunu izkazano izgubo. Zatrjevano odtujevanje zemljišč s strani tožene stranke ne pomeni nevarnosti za poplačilo terjatve tožeče stranke, saj slednja ne trdi, da jih občina odtujuje brezplačno.
Kadar ima pravdna stranka pripombo na podano pisno izdelano izvedeniško mnenje in terja pojasnilo o posamezni okoliščini, ki je pravno pomembna za rešitev spora,kar lahko povzroči dvom v popolnost ali pravilnost mnenja, je dopolnitev mnenja ali pa dodatno zaslišanje izvedenca neizogibno potrebno. Zavrnitev takšnega dokaznega predloga pomeni kršitev določil o dokazovanju z izvedenci. Primarno je ustno zaslišanje izvedenca, saj je le tako moč udejaniti načelo kontradiktornosti, ko mora stranki biti zagotovljena pravica, da je prisotna ob izvajanju dokazov, da postavlja vprašanja izvedencu in da se izjavi o rezultatih dokazovanja in da glede tega tudi poda svoja pravna naziranja.
vknjižba zastavne pravice - zastavna pogodba - zemljiškoknjižno stanje - zastaranje - splošni zastaralni rok
Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, tega pa tožeča stranka niti v pritožbi ne prereka, da je pri nepremičnini vl.št. 1895/k.o. V. vknjižena zastavna pravica po zastavni pogodbi z dne 23.3.1993 za znesek 6.500.000,00 SIT v korist tožeče stranke. To pa res pomeni, da tožeča stranka po sedanjem stanju nima pravnega interesa za vložitev take tožbe. Do drugačnega zaključka tudi ne more pripeljati navedba tožeče stranke, češ da je bila na pobudo tožencev zoper sklep o vknjižbi te zastavne pravice za ta znesek vložena zahteva za varstvo zakonitosti in da bo ostala tožeča stranka v primeru, če zahteva za varstvo zakonitosti uspe, brez pravnega varstva. Če bi se to res zgodilo, bi lahko tožeča stranka na podlagi tako spremenjenega, torej drugega dejanskega stanja vložila novo tožbo s takim zahtevkom in tedaj bi imela pravni interes za tako tožbo. Dokler pa je stanje v zemljiški knjigi tako, kakršno je ugotovilo sodišče prve stopnje, pa pravnega interesa za tako tožbo tožeča stranka res nima. Brezpredmeten je tudi ugovor tožeče stranke.
Stališča sodne prakse o tem, kaj je nadzorstvo in varstvo psa so strnjena v ugotovitvi, da mora biti nadzorstvo in varstvo prilagojeno vsaki situaciji, ki jo je tisti, ki psa redi, mogel in moral predvideti.
Upnik je upravičen, da se mu v okviru stroškov plačane takse vrnejo in to v višini, kot so mu ti izdatki dejansko nastali. To pa velja le v primeru, kadar je upniku obračunana in odmerjena pravilna taksa. Glede na določilo 5. odst. 38. člena ZIZ sme sodišče dolžniku naložiti le tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo, v ta okvir pa spadajo le pravilno odmerjeni stroški taks.
dokazno breme - dokaz z izvedencem - javna listina
Cenitve ni mogoče enačiti z javno listino v smislu 1. odst. 224. člena ZPP, ko je v skladu s 3. odst. cit. 224. člena ZPP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena, ampak gre pri cenitvi za dokazovanje z izvedencem po določilih 243. - 256. člena ZPP.
Ker je RS članica EU od 1.5.2004, se od tedaj dalje štejejo za tujino vse tiste države, ki niso v EU. Zakonsko domnevo o nevarnosti za uveljavitev terjatve je bilo zato že po 1.5.2004 treba razlagati tako, kot je zdaj izrecno določeno v noveliranem 4. odst. 270. člena ZIZ.
ZOR člen 210. ZKP člen 220, 224, 498. Pravilnik o izvrševanju del in nalog pooblaščenih uradnih oseb kazenskih poboljševalnih zavodov člen 11. Pravilnik o izvrševanju pripora člen 12, 14.
zakonitost odvzema denarja - vrnitev denarja
Tožniku je bil ob sprejemu v zapor zakonito odvzet denar, ki ga je preiskovalni sodnik nato zasegel v kazenskem postopku, ki zoper tožnika še vedno teče.