ZAgrS člen 50, 50-3, 52. ZPVAS člen 8, 8/2. ZD člen 25.
vračanje premoženjskih pravic - dedovanje deleža v agrarni skupnosti - določitev dediča - nujni dediči - prednostni vrstni red - izplačilo nujnega deleža
Sodišče prve stopnje namreč ni preverilo, ali bi dediča, katerikoli od njiju ali celo oba, članstvo v AS želela in ali bi ga uveljavljala. Sodna praksa je že večkrat izrekla, da analogna (oz. subsidiarna) uporaba določb ZAgrS glede dedovanja nastopi šele v primeru, če nihče od dedičev ni član AS in za članstvo tudi noče zaprositi. Šele če članstva v AS nihče od dedičev ne bi želel ali mogel doseči, nastopi subsidiarna podlaga dedovanja, torej določbe ZAgrS.
napake volje - prevara - zmota - izpodbojna pogodba - dolžna skrbnost - načelo vestnosti in poštenja - napačna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodne poravnave - odškodninska odgovornost
Če je stranka sklenila posel, ker jo je k temu z lažnim prikazovanjem zapeljal sopogodbenik, je pravno nevzdržno - tako z vidika 49. člena OZ, kakor z vidika načela vestnosti in poštenja - odreči zaščito prevarani stranki (ker je bila denimo pri soočenju s prevaro malomarna) na račun naklepno nepoštenega sopogodbenika-prevaranta.
Nevzdržno bi bilo varovati naklepno nepošteno stranko, ki zavarovalnico z lažjo pripravi k sklenitvi poravnave in plačilu, nasproti zavarovalnici, ki ob običajnem cenilčevem ogledu poškodb ne zazna laži v prijavi škode.
Ne drži pritožbeni očitek, da se je s parcelacijo izvorno enotne parcele št. 17 v več ločenih parcel spremenila namenska vezanost obravnavanega zemljišča. Pretekla parcelacija po 1. in 3. točki prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 ni izrecno navedena kot podlaga za ugotovitev pripadajočega zemljišča. Prav tako parcelacija po dinamičnem principu ne more biti koristna v spoznavnem smislu, če je bila izvedena ex ante - torej pred ureditvijo zemljišča - in je naknadno pri dejanski izvedbi prihajalo do zamikov in neskladij.
Pritožbeno sodišče se ne more strinjati z naziranjem pritožnikov, da naj bi namensko vezanost in posledični obseg pripadajočega zemljišča izkazovala denacionalizacijska odločba. Ta namreč ne pomeni določitve funkcionalnega zemljišča, zlasti ob upoštevanju, da se je odvzeto nepremično premoženje, ki je, kot je že pojasnjeno, predstavljalo enoten stavbni kompleks, denacionalizacijskemu upravičencu vračalo postopoma z delnimi odločbami.
Po poudarjenem inkvizitornem načelu je v postopkih po ZVEtL-1 dovolj, da predlagatelj poda opis razmerja in (splošno) zahtevo po določitvi pripadajočega zemljišča (47. člen ZVEtL-1), na vsebino zahtevka pa sodišče ni strogo vezano, saj lahko odloči tudi v nasprotju s predlogom, celo v primeru, ko udeleženci taki odločitvi nasprotujejo (prim. drugi odstavek. 48. člena ZVEtL-1).
Na odpad obogatitve se ne more uspešno sklicevati, kdor je plačilo prejel na podlagi pravnomočne sodbe in je z njim razpolagal, čeprav je vedel, da je plačnik zoper sodbo vložil revizijo.
Zastaranje terjatve ni začelo teči prej, preden je tožnik v ponovljenem sojenju izvedel, koliko preveč je pred tem plačal na podlagi pravnomočne sodbe, ki je bila nato razveljavljena in zadeva vrnjena v novo odločanje.
Zaradi nepremagljivih ovir, izvirajočih iz epidemioloških ukrepov, zastaranje ni teklo med 29. 3. 2020 in 31. 5. 2020 in od 19. 11. 2020 do 10. 1. 2021.
pravica do izjave v postopku - predlog za preložitev naroka - opravičena odsotnost iz naroka
Iz kopije ambulantnega kartona ne izhaja, da bi bila njegova bolezen nenadna, nepredvidljiva in mu ni omogočala prihoda na sodišče oziroma sodelovanja na naroku. V opravičilu je sicer navedel, da se mu je zdravstveno stanje poslabšalo, ima bolečine, zatečeno oko ter posledično vročino, vendar vsebina priloženega ambulantnega kartona navedenega ne potrjuje, prav tako ne vsebina pritožbi priloženega ambulantnega kartona. Iz slednjega izhaja, da ima toženec še vedno občutek bolečine v predelu notranjega dela zgornje veke. S tem pa zaključka sodišča prve stopnje, da njegov izostanek na naroku ni bil upravičen, ni izpodbil. Razlogi, da ni izkoristil pravice do izjave, so na njegovi strani.
zapuščinski postopek - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - pravica do nujnega deleža kot dedna pravica - nezmožnost preživljanja
Izpodbijani sklep je procesna odločitev, s katerim sodišče prve stopnje dedičem (le) določi vlogo tožnika in toženca v pravdnem postopku. To stori tako, da pretehta trditve in dokaze, ki so jih stranke postavile v zapuščinskem postopku. Ocena dokazov, za kakršno se zavzema pritožnik, je pridržana pravdnemu sodišču. Napotitev na pravdo niti na porazdelitev materialnega dokaznega bremena ne vpliva, ga ne "prestavi" z ene stranke na drugo. Tudi o tem, kaj mora kdo dokazati, se bo razpravljalo v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00091935
ZOKIPOSR člen 2, 2-6, 17, 17/3. ZIZ člen 9, 9/3, 15, 24, 53, 55, 55/1, 56. ZPP člen 7, 212, 224. ZFPPIPP člen 408, 408/1 409, 409/1, 410.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravno nasledstvo - izbris družbe iz sodnega registra - odgovornost družbenika za dolgove družbe - prevzem dolga na podlagi zakona - dopolnitev ugovora - ugovor po izteku roka - postopek osebnega stečaja nad družbenikom izbrisane družbe - odpust obveznosti dolžnika - rok za ugovor - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - pogoj nekrivde
ZOKIPOSR torej določa domnevo, da je Republika Slovenija z dnem uveljavitve tega zakona prevzela dolg odgovornega družbenika do upnika na podlagi ex lege prenosa obveznosti izbrisane družbe na aktivnega družbenika pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter so prenehala vsa zavarovanja dolga. Zakoniti prevzem dolga s strani Republike Slovenije z dnem uveljavitve ZOKIPOSR velja pod predpostavko, da upnik tedaj že razpolaga z izvršilnim naslovom zoper družbenika (ali zoper družbo, v povezavi z listino iz 24. člena ZIZ).
Iz zakonske zahteve po obrazloženosti ugovora izhaja, da mora dolžnik pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo, navesti in zanje predložiti dokaze že v samem rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki mora biti vložen v (prekluzivnem) roku osmih dni od prejema sklepa o izvršbi. Vendar pa se lahko upoštevajo tudi pozneje podane trditve in dokazi, če jih dolžnik znotraj ugovornega roka brez svoje krivde ni mogel ponuditi.
Nad družbenico B. B. se je dne 20. 10. 2016 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani začel postopek osebnega stečaja, v katerem so bile stečajni dolžnici s sklepom St 000/2016 z dne 12. 11. 2019, ki je postal pravnomočen 28. 11. 2019, odpuščene obveznosti, ki so nastale do začetka osebnega stečaja, to je do 20. 10. 2016. Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da na podlagi prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkuje tudi na konkretno obveznost B. B. do upnika, nastalo pred 20. 10. 2016, saj ne gre za nobeno od v zakonu predvidenih prednostnih terjatev. Ob tem je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi določilo prvega odstavka 409. člena ZFPPIPP, po kateri s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatev v delu, v katerem do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti niso bile plačane, razen terjatev, ki se lahko poplačajo iz premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso v postopku osebnega stečaja skladno s 410. členom ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00091640
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 3, 198, 333, 583, 583/3. SPZ člen 116, 116/2.
uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - dovozna pot - avtonomija strank - prekarij - trajno pogodbeno razmerje - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Pritožnica zatrjevane protispisnosti ne konkretizira, iz nadaljnjih pritožbenih navedb pa je razvidno, da sodišču prve stopnje v resnici očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Ugotavljanje vsebine pogodbe oziroma posameznih pogodbenih določil predstavlja dejansko vprašanje.
V 5. členu pogodbe o vzajemnih razmerjih podeljene trajne pravice uporabe spornih nepremičnin ni mogoče pravno opredeliti kot prekarij, ki bi ga bilo mogoče kadarkoli preklicati.
Ker se odpoved na podlagi 333. člena OZ nanaša na prenehanje celotnega razmerja, obveznost tožeče stranke dopuščati uporabo spornih nepremičnin pa je zgolj ena od zavez znotraj celovitega obligacijskega razmerja, tudi 333. člen OZ ne more predstavljati pravne podlage za preklic tožničinega soglasja k uporabi dovozne poti in zunanjih dostopnih površin iz 5. člena pogodbe o vzajemnih razmerjih.
sklep o stroških - povod za tožbo - umik tožbe - stroški pravdnega postopka pri umiku tožbe - izpolnitev zahtevka - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov v primeru umika tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - najemna pogodba za določen čas - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja
Pomembno je, da je tožnik na podlagi ravnanja tožencev pred začetkom pravde lahko sklepal, da bo za varstvo svojih interesov potrebna sodna intervencija. Odločitev, da sta toženca dolžna tožniku povrniti njegove pravdne stroške, je zato pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00092090
SPZ člen 11, 11/1. DZ člen 67. ZD člen 138, 163, 212, 212-1, 213. ZPP člen 214, 214/2.
spor o zapuščini - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - zakonska domneva - domneva lastninske pravice - domneva skupnega premoženja - kdo mora biti napoten na pravdo - stranka, katere pravica je manj verjetna - manj verjetna pravica dediča - trditvena in dokazna podlaga - dokazna ocena sodišča - priznanje dejstev - sprememba izjave - nepreklicnost izjave - nepreklicnost dedne izjave
Na pot pravde mora sodišče napotiti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (213. člen ZD). Meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, zakon ne predpisuje, zato sodišče to presodi glede na okoliščine konkretnega primera, upoštevajoč trditve in dokaze strank, na katere opirajo svoje zahtevke.
V obravnavanem primeru nasproti stojita dve zakonski domnevi, in sicer domneva lastninske pravice iz prvega odstavka 11. člena SPZ in domneva, ki jo DZ vzpostavlja glede skupnega premoženja zakoncev.
Domneva o skupnem premoženju, ki bi nastalo med trajanjem zakonske zveze, ni podana, saj sta se zapustnik in pritožnica poročila leta 2012, sporna nepremičnina pa je bila kupljena in hiša zgrajena v letih 2007-2008.
delovna nesreča - nepremoženjska in premoženjska škoda - poškodbe nog - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - objektivni element - subjektivni element - odškodnina za telesne bolečine - obseg in trajanje telesnih bolečin - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - objektivno in subjektivno merilo skaženosti - odpoved potovanja - stroški odpovedi
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za povrnitev stroškov iz naslova odpovedanega izleta na Malto temelji na ugotovitvi, da za tožnika sklenitev zavarovanja za riziko odpovedi ne bi pomenila nesorazmernih naporov oziroma žrtvovanja, v primeru škodnih dogodkov po vplačilu izleta pa se škoda običajno tudi povrne. V postopku se ni izkazalo, da bi bila tožniku ta škoda povrnjena, pritožbeno sodišče pa mu tudi pritrjuje, da pri nizkih cenah letalskih vozovnic sklenitev zavarovanja za riziko odpovedi ni smotrna. Zato je pritožba tožnika v tem delu utemeljena.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga - priznana dejstva - nesporna dejstva - dokazni postopek
Priznanih dejstev v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZPP ni treba dokazovati, zato sodišče prve stopnje glede njih ni bilo dolžno izvajati dokaznega postopka.
ZFPPIPP člen 46, 48, 98, 98/1, 98/1-1, 118, 118-1, 121, 121/1. URS člen 158. ZPP člen 350, 350/2, 360, 365, 365-2, 366.
razrešitev upravitelja po uradni dolžnosti - pravnomočnost sklepa - vezanost na pravnomočen sklep - načelo hitrosti postopka - navodila sodišča upravitelju
Upravitelj mora ravnati v postopku v skladu s pravnomočnimi sklepi sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na razdelitev posebnih razdelitvenih mas. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Upravitelju in tudi vsem, ki se poklicno udeležujejo zakonsko urejenih postopkov, je kakšna od variant te opredelitve znana (158. člen Ustave Republike Slovenije), saj vsa procesna dejanja v teh postopkih tako ali drugače težijo k pravnomočnosti.
Načelo hitrosti postopka zahteva, da postopek poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja. Pravočasno in pravilno opravljanje nalog upravitelja pomembno vpliva na tek (hitrost) postopka in uresničitev pravic upnikov.
Zaradi vztrajnega nasprotovanja upravitelja, ki ne spoštuje pravnomočnih sklepov sodišča prve stopnje, je porušeno zaupanje v strokovnost in delo upravitelja, kar je razlog za njegovo razrešitev.
ZGD-1 člen 402, 405, 415, 418, 418/2, 421. ZSReg člen 34, 34/1.
izbris subjekta iz sodnega registra - postopek redne likvidacije - izbris družbe v likvidaciji iz sodnega registra - pritožba zoper sklep o izbrisu iz sodnega registra - pritožba upnika - neporavnane obveznosti
Pritožnica ne trdi, da niso bile izpolnjene predpostavke iz prvega odstavka 34. člena ZSReg za vpis izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra. Trdi le, da ta nima poravnanih vseh obveznosti. Pri tem izrecno ne izpodbija izjave upravitelja, da so poravnane vse "znane" obveznosti, oziroma ne navede dejstev in okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je upravitelju terjatev upnice bila znana oziroma lahko bila znana. Upnik, ki ni prijavil terjatve oziroma je nanjo opozoril šele v pritožbi zoper sklep o izbrisu subjekta vpisa iz sodnega registra po opravljenem postopku redne likvidacije, ne more uspeti z golimi trditvami, da subjekt vpisa nima poravnanih vseh obveznosti.
ZPP člen 121, 121/1, 328, 332. ZFPPIPP člen 384, 384/8, 384/9, 400, 400/5.
sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - popravni sklep - izostanek obrazložitve - standard obrazloženosti odločbe - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - dolžnosti upravljalca zbirke podatkov - preizkusno obdobje - nerelevantne pritožbene navedbe - nekonkretizacija očitanih kršitev
Sodišče prve stopnje je izdalo popravni sklep na podlagi 328. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, s katerim je obrazložitev sklepa z dne 3. 3. 2025 dopolnilo z dolžnikovimi navedbami, ki jih je podal v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja, ter navedbami upraviteljice, ki so iz obrazložitve sklepa z dne 3. 3. 2025 pomotoma izpadle. V dopolnitvi obrazložitve je le natančneje navedlo dolžnikove zdravstvene težave in njegove dolgove, ki pa jih je pri sprejetju odločitve upoštevalo.
Podatek Upravne enote o tem, da je bil dolžnik zaveden kot lastnik oziroma uporabnik navedenega motornega vozila v obdobju od 14. 1. 2020 do 14. 1. 2025, ne predstavlja zgolj indica ali dvoumnega podatka o lastništvu vozila, kot to trdi pritožnik, temveč gre za uraden podatek iz registra motornih vozil. Zato je bilo postopanje upraviteljice pravilno in skladno z določbami ZFPPIPP.
OZ člen 6, 6/2, 144, 144/1. ZPP člen 153, 153/3, 243, 358, 358-5.
vmesna sodba - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - poklicna skrbnost - odgovornost drugih za mladoletnika - trditveno in dokazno breme toženca - predujem za izvedenca - dolžna skrbnost kot pravni standard
Razpoložljivo dokazno gradivo je sodišču prve stopnje omogočalo odločitev o tožbenem zahtevku. Okoliščine primera niso terjale izvedbe dokaza z izvedencem (prim. 243. člen ZPP). Sodišče prve stopnje bi lahko sámo, brez izvedenca, na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja napolnilo pravni standard dolžne skrbnosti.
SPZ člen 77. ZKN člen 100. Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin (2022) člen 32.
sodna ureditev meje - meja med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem - stanje katastra - stanje v zemljiškem katastru - katastrski podatek - najverjetnejša katastrska meja - natančnost meril - s predpisano natančnostjo urejena meja - novozgrajeni objekti - urejena meja - izvedenec geodetske stroke
Sodišče pri ureditvi meje ni odstopilo od sodne prakse, saj je upoštevalo, da se meja med javnim dobrom in zasebnim zemljiščem uredi po stanju v katastru. Najverjetnejšo katastrsko mejo (zlasti mejo v smeri zahod in vzhod od ceste kot javnega dobra) je uredilo ob upoštevanju koridorja natančnosti in stanja v naravi, to je naravnih in grajenih objektov daljšega obstoja, kot predvideva Pravilnik in kot izhaja iz mnenja v tem sodnem postopku postavljenega sodnega izvedenca geodetske stroke. Glede na starost katastrskih podatkov (preko 200 let) najverjetnejša katastrska meja ni stoodstotno zanesljiva in natančna, vendar se nahaja znotraj koridorja dopustnih odstopanj.
Odločanje sodišča po najverjetnejši katastrski meji pomeni odločanje po stanju v katastru. Določitev meje po najverjetnejši katastrski meji ne indicira, da gre za pomanjkljivosti ali napake v katastru, temveč je posledica nenatančnosti geodetskih podatkov, upoštevajoč koridor natančnosti in stanja v naravi. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče v skladu s 100. členom ZKN najprej ugotoviti napako v katastru, oziroma da bi morala biti ta ugotovljena v upravnem postopku.
motenje posesti - določen zahtevek - oblika zahtevka v sporih zaradi motenja posesti - opis motilnega ravnanja - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - odmera stroškov - urnina - nagrada za zastopanje na naroku
K sklepu priložena fotografija je dokazno sredstvo, ki omogoča nazornejšo predstavo o zatrjevanem motilnem ravnanju. Zahtevek je bil oblikovan jasno, določno in v skladu s sodno prakso. Opisan je bil način motenja in zahtevana vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, vključno s prepovedjo bodočega motenja.
korist mladoletnega otroka - sprememba odločitve o stikih - vikend - stiki med počitnicami - skupno starševstvo - sodna poravnava - sprememba sodne poravnave - sprememba okoliščin - preživnina
Sodna poravnava ima pomen in moč pravnomočno razsojene stvari (res transacta); četudi je v družinskih postopkih sklenjeno sodno poravnavo bistveno lažje spremeniti kot pa na primer v pravdnem postopku, je poseg v pravnomočno urejeno razmerje dopusten le, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka, spremembe pa morajo biti bistvene in pravno relevantne.
Predlagateljica pravilno izpostavlja, da je pomembna razlika, ali preživlja z otrokoma cel dan oziroma vikend, torej od jutra do večera, ali pa zgolj popoldneve. Jasno je, da je otrok, ko pride iz šole, vsaj deloma utrujen, ima tudi različne obveznosti in izvenšolske dejavnosti, in četudi v prvih razredih osnovne šole teh obveznosti ni veliko, se stiki urejajo za naprej in treba jih je urediti čim bolj celovito in dolgoročno. V višjih razredih osnovne šole in v srednji šoli bo šolskih obveznosti vedno več, zelo verjetno tudi več drugih aktivnosti, tako da bo prosti čas med vikendi še toliko pomembnejši. Tu ne gre zgolj za interese oziroma koristi staršev, saj je tudi za otroka zelo pomembno (otrokova korist), da ima možnost z vsakim od staršev preživeti približno enak del kakovostnega prostega časa.
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - izvršba na premičnine - preuranjen ugovor tretjega
Tretji ima pravico, da verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vendar pa je to možno šele takrat, ko je ta predmet individualiziran, torej praviloma takrat, ko se izvršba že opravlja, saj je praviloma s sklepom o izvršbi (kot je to tudi v tem konkretnem primeru) izvršba dovoljena na neopredeljene dolžnikove premičnine in ne na točno določene premičnine, pa čeprav so lokalizirane z naslovom stanovanja na naslovu dolžnika. Predmeti izvršbe v tej zadevi sploh še niso bili zarubljeni in s tem individualizirani, kljub temu, da je izvršitelj že poizkusil opraviti rubež, ki pa zaradi dolžnikove odsotnosti ni bil izveden. Zato je ugovor tretje v trenutku, ko do rubeža in cenitve premičnin še ni prišlo, preuranjen.