CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00087487
ZD člen 203, 203/2.
zapuščinski postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine - zapuščinska obravnava na predlog dedičev glede premičnega premoženja - dopustna pritožbena novota v zapuščinskem postopku - odsotnost opozorila na posledice zamude - predmet dedovanja - ustavitev zapuščinskega postopka
Pritožbene navedbe o obstoju premoženja so nove, a so glede na to, da zapuščinski postopek (s ciljem ugotoviti vsa za dedovanje pomembna pravna razmerja) teče po uradni dolžnosti, upoštevne.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 53. ZPP člen 350, 350/2.
pravica do prostovoljnega zdravljenja - pravica do osebne svobode - duševno zdravje - pravica do duševne integritete - akutno zdravstveno stanje - odklanjanje zdravljenja - ogrožanje življenja in zdravja - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pooblaščenec - sposobnost oblikovanja svobodne volje - sodni izvedenec
Udeleženec zaradi ugotovljene duševne motnje v tem trenutku ni sposoben oblikovati svoje volje in ni sposoben misli urediti do take mere, da bi svoje zdravstvene težave dojemal kot bolezenske. Svoje bolezni se ne zaveda in misli, da ni bolan. Na zdravljenje zato ne more svobodno pristati.
Zgolj zavračanja zdravljenja še ni mogoče a pripori šteti za ogrožanje zdravja oziroma življenja v smislu prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
stečaj pravne osebe - kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - odgovornost poslovodje - razbremenitev odgovornosti - trditveno in dokazno breme
Za presojo pritožničine odgovornosti ni pravno relevantno ponavljanje očitkov na račun B. B., kasnejšega direktorja stečajnega dolžnika. Z navedbami, da se je finančno stanje stečajnega dolžnika močno poslabšalo po njenem odstopu z mesta direktorice, se svoje odgovornosti ne more razbremeniti. Za njeno odgovornost zadošča ugotovitev sodišča prve stopnje, da kot nekdanja direktorica stečajnega dolžnika ni najpozneje v enem mesecu po nastanku insolventnosti vložila predloga za začetek stečajnega postopka, s čemer je kršila svojo obveznost iz prvega odstavka 38. člena ZFPPIPP. Ta kršitev je povzročila, da zaradi prepoznega začetka stečajnega postopka premoženje stečajnega dolžnika ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Pred nastopom insolventnosti namreč dolžnik razpolaga s premoženjem, ki zadošča za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (v nasprotnem primeru gre za dolgoročno plačilno nesposobnost in s tem insolventnost). Pritožnica pa ni ne trdila ne dokazovala, da bi se premoženje stečajnega dolžnika zmanjšalo nenadno in v tolikšni višini, da tudi v primeru, če bi pravočasno predlagala začetek stečajnega postopka, to ne bi zadoščalo za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.
ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1, 5/1-1, 34a. ZPSPP člen 29, 29/3. ZPP člen 436, 436/2.
izpraznitev poslovnega prostora - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sodna taksa za pritožbo - nastanek taksne obveznosti - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - taksa za postopek o posebnih pritožbah
Taksna obveznost za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek nastane ob vložitvi pritožbe. Ker je tožena stranka dne 20. 2. 2025 vložila pravočasno pritožbo zoper II. točko izreka sklepa z dne 6. 1. 2025, je ob vložitvi pritožbe nastala njena taksna obveznost za pritožbeni postopek, zato ugovor, da taksna obveznost ni nastala, ni utemeljen.
Odpoved trajnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, je že po splošnem pravilu v dispoziciji strank (prvi odstavek 333. člena OZ) in tako je tudi pri mandatu, saj lahko prevzemnik naročilo odpove kadarkoli (razen ob neprimernem času; prvi odstavek 783. člena OZ). Takšna je tudi vsebina konkretnih pogodbenih razmerij med upniki (uporabniki plačilnih storitev) in banko, ki slednjo upravičuje do odpovedi pogodb brez krivdnih razlogov z ustreznim odpovednim rokom. Vsebina pravice do enostranske odpovedi pogodbenega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, je prav v tem, da lahko pogodbena stranka, ki je ne veže kontrahirna dolžnost, načeloma prosto izbira, ali bo v pogodbenem razmerju še vztrajala ali ne, neodvisno od (morda tudi zglednega) ravnanja nasprotne stranke. Ta odločitev je pridržana le njej in je tudi ni dolžna posebej utemeljevati.
Banka, ki je z uporabniki sklenila trajna pogodbena razmerja za nedoločen čas, jim jih zato lahko odpove tudi brez krivdnih razlogov, vendar mora nato še naprej izvajati storitve po pogodbah o plačilnih storitvah, in sicer za tiste uporabnike, ki nimajo drugih računov, oziroma vse dokler ti uporabniki nimajo možnosti skleniti pogodb z drugim ponudnikom plačilnih storitev (za kar si morajo z ustrezno skrbnostjo prizadevati). Dolžnost banke iz tretjega odstavka 783. člena OZ torej ni neomejena in lahko po določenem času ugasne. Ali oziroma kdaj tak položaj nastopi, je odvisno od okoliščin posameznega primera.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 51. ZSICT člen 45, 45/4.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - pravica do plačila - višina plačila - višina nagrade izvedenca - odmera nagrade in stroškov izvedenca - rast cen - inflacija - sprememba vrednosti točke
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da citirana določba sodišča ne pooblašča, da na podlagi podatka o več kot 10 % inflaciji izvedencu ustrezno zviša višino plačila za opravljeno delo. Že dikcija določbe, da je sprememba višine plačila „možna,“ nakazuje, da ne gre za avtomatiziran mehanizem v diskreciji sodišča. Gre za splošno napotilo pristojnemu ministru, da skladno s četrtim odstavkom 45. člena ZSICT uveljavi zvišanje plačila s spremembo Pravilnika. Drugačna razlaga 51. člena Pravilnika bi vodila k neenaki obravnavi izvedencev.
ZPND člen 3, 3/5, 19, 19/3, 22a, 22a/1, 22a/8. ZPP člen 155.
nasilje v družini - določitev ukrepov za odvrnitev nadaljnje škode - prepoved približevanja določeni osebi - podaljšanje ukrepa - stiki z mladoletnim otrokom - izvajanje stikov - pravica do svobode gibanja - poseg v osebnostne pravice posameznika - nujnost in sorazmernost ukrepa - ogroženost v družini - žrtev nasilja v družini - zaščita žrtve - namen ukrepa - fizično nasilje - psihično nasilje - dokazni standard verjetnosti - stroški postopka
Vsak poseg v dostojanstvo ali osebnostno pravico, vsako neprijetno obnašanje, nastrojenost in nesoglasja še ne zadoščajo za izrek ukrepov po 19. členu ZPND. Njihova uporaba je omejena na primere, ko je podana ogroženost posameznega člana družine, obseg intervencije države pa mora biti sorazmeren stopnji ogroženosti žrtve nasilja. Sodišče mora iskati mejo med konfliktnimi položaji, ki naj bi jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov reševali sami, in primeri, kjer ne gre zgolj za to, da je nekdo žrtev medsebojnih odnosov, ampak je žrtev nasilnih dejanj, ki zaradi svoje narave terjajo nujen in takojšen poseg države v zasebna razmerja. Namen ukrepov iz 19. členu ZPND ni v kaznovanju za pretekla ravnanja, pač pa, da se v hitrem postopku žrtvi družinskega nasilja zagotovi varstvo, in sicer tako, da se nasilnežu prepreči možnost ponavljanja nasilnih dejanj.
Skladno s sodno prakso mora sodišče pri presoji utemeljenosti predloga za podaljšanje izrečenih ukrepov upoštevati okoliščine, ki so bile podlaga za prvi izrek ukrepa, ter ravnanje povzročitelja nasilja in žrtve med izvrševanjem ukrepa, pri čemer je za presojo odločilno, ali je prvo obdobje zadostovalo za zaščito žrtve. Pri tej presoji mora sodišče upoštevati značilnosti postopkov po ZPND.
Sodišče prve stopnje je pri presoji prezrlo dejstvo, da sta tožnici soupravičenki iz istega materialnopravnega razmerja. To pomeni, da sta materialni sospornici in ju pri presoji njune taksne obveznosti ni dopustno obravnavati ločeno. Drugi odstavek 14. člena ZST-1 namreč določa, da če izroči vlogo skupaj več oseb, pa je za eno izdan sklep o oprostitvi plačila takse, mora tista, za katero ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor da ta sklep ne bi bil izdan, razen v primerih materialnega sosporništva.
ZPP člen 76, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-11, 458, 458/1. ZIZ člen 62, 62/2.
postopek v sporu majhne vrednosti - zavrženje dela tožbe - sposobnosti biti stranka - relativna in absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dopolnitev tožbe - nesklepčnost tožbe - sprememba tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - etažni lastniki kot tožniki - nujno sosporništvo na aktivni strani - materialno procesno vodstvo - nakazilo na račun upravnika - delitev stroškov - ključ delitve stroškov
Na aktivni strani ni nujnega sosporništva, saj ima tožeča stranka vselej možnost tiste udeležence, ki so v takšnem materialnem razmerju, da morajo sodelovati v pravdi in se ji ne želijo pridružiti na aktivni strani, zajeti na pasivni strani.
Če bi tožnice pravilno postavile zahtevek, s katerim bi zahtevale plačilo vtoževanega zneska za vse etažne lastnike na račun upravnika, bi bil ta sklepčen do te mere, da bi sodišče lahko v nadaljevanju ugotavljalo višino terjatve.
spor majhne vrednosti - plačilo obratovalnih stroškov - nakup kurilnega olja - aktivna legitimacija za izterjavo stroškov obratovanja - etažni lastniki kot stranka postopka - udeležba vseh etažnih lastnikov - upravnik - nakazilo na račun upravnika - izpolnitev upravniku večstanovanjske hiše - nesklepčnost zahtevka - višina terjatve - ključ delitve stroškov - delitev stroškov med etažnimi lastniki - oblikovanje tožbenega zahtevka - sprememba tožbe - dopolnitev tožbe - materialno procesno vodstvo - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka v sporu majhne vrednosti
Če bi tožniki pravilno postavili zahtevek, s katerim bi zahtevali plačilo vtoževanega zneska za vse etažne lastnike na račun upravnika, bi bil ta sklepčen do te mere, da bi sodišče lahko v nadaljevanju ugotavljalo višino terjatve, to je ali je izkazan ključ delitve ter ali je morebiti utemeljen toženkin pobotni ugovor.
postopek po ZPND - ukrepi po zpnd - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - zavrnitev predloga - ožji družinski člani - opredelitev nasilja v družini - stopnja konflikta - izkazovanje ogroženosti - ekonomsko nasilje - neizkazanost
Nobenega dvoma ni, da je bilo obnašanje nasprotnega udeleženca nedopustno. To priznava tudi sam. Vendar pa se sodišče prve stopnje pravilno ni omejilo na izolirano vrednotenje reakcije nasprotnega udeleženca in tehtanje teže izrečenih besed obeh udeležencev, temveč je vedenje nasprotnega udeleženca presodilo v luči celotnega dogajanja, tudi siceršnjega odnosa udeležencev. Ob tem je utemeljeno ugotovilo, da sta k dogodku prispevala oba udeleženca. Predlagateljica je to storila s predhodno grdim obnašanjem do nasprotnega udeleženca, ki je posledica nestrinjanja z njegovo partnerko, ter s svojim odzivom na njegovo namero, da priklopi stikalo za toplo vodo, ko mu je zabrusila, naj se tušira z mrzlo vodo in naj izgine v stanovanje. Nasprotni udeleženec je to storil s predhodno zadirčnim vedenjem do predlagateljice, ter s pretirano, žaljivo in nasilno reakcijo na predlagateljičine besede. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da dogodek z dne 13. 8. 2024 predstavlja enega od mnogih, običajno sicer manj intenzivnih konfliktov udeležencev, ki so posledica preteklih zamer iz medsebojnega osebnega in poslovnega odnosa. K tem konfliktom prispevata oba, v njih enakovredno sodelujeta oba, očitno pa je vanje vpletena tudi hči oziroma sestra udeležencev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00087013
KOP člen 31. DZ člen 136, 151, 161. ZOsn člen 45, 45/1, 48, 48/1.
šolanje - varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - prepis na drugo šolo - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - izvajanje starševske skrbi - vpis otroka v osnovno šolo - soglasje staršev
V skladu s pravili iz 151. člena DZ starševsko skrb, ki obsega tudi skrb za otrokovo izobraževanje (136. člen), izvajata oba starša sporazumno, če se ne sporazumeta, pa jima pri sklenitvi sporazuma pomaga CSD oz. mediatorji. Če se ne sporazumeta o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odloči o tem sodišče.
POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00087130
SPZ člen 118, 118/4, 118/4-2.
pogodba o upravljanju - skupni deli stavbe - zakonske dolžnosti upravnika - dobava električne energije - pogodba o dobavi električne energije
Med posle, potrebne za nemoteno uporabo skupnih delov stavbe, sodi tudi zagotavljanje električne energije. Brez rednih dobav elektrike redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov ni mogoče. Zato je tožnica imela podlago za sklenitev pogodbe za dobavo električne energije že na podlagi Pogodbe, po kateri je dolžna skrbeti za nemoteno uporabo skupnih delov.
gospodarski spor majhne vrednosti - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - pomanjkljiva trditvena podlaga - nekonkretizirane pritožbene navedbe
Tožena stranka s skopimi pritožbenimi očitki, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo nobenih njenih navedb in da je v celoti sledilo navedbam tožeče stranke, ne more uspeti. Iz njih namreč niti jasno ne izhaja, ali s tem zatrjuje napačno ugotovitev dejanskega stanja (ki ni dopusten pritožben razlog), ali uveljavlja katero izmed absolutnih bistvenih kršitev postopka, kot tudi ne, katere konkretno so bile tiste trditve, ki jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo.
stroški stečajnega postopka - stroški upnika - predhodni postopek - umik predloga za začetek stečajnega postopka
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje stroške upnika odmeriti na podlagi 158. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP, ker je upnik predlog za stečaj nad dolžnikom umaknil, preden se je začel postopek zaradi insolventnosti.
posebna razdelitvena masa - razdelitev posebne razdelitvene mase - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - stroški posebne razdelitvene mase - popravni sklep
Stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase so v 6. točki četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP našteti zgolj primeroma.
V fazi odločanja o razdelitvi (posebne) razdelitvene mase se potrebnost in koristnost stroškov storitev upravljanja nepremičnin (ki predstavljajo posebno stečajno maso) ne more več presojati. Morebitna neskrbnost ravnanja upravitelja pri izplačilu stroškov ne more biti razlog, da že izplačanih zneskov ne bi upoštevali kot stroška pri razdelitvi posebne razdelitvene mase. Presoji skrbnosti ravnanja upravitelja so namenjeni drugi postopki (odškodninska odgovornost upravitelja).
primernost izvršilnega naslova za izvršbo - paricijski rok - določitev roka - ugovorni razlog
Kdaj je izvršilni naslov primeren za izvršbo, določa 21. člen ZIZ, po katerem mora izvršilni naslov vsebovati navedbo upnika in dolžnika ter predmet, vrsto, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Če čas izpolnitve ni določen, je podan ugovorni razlog po 3. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ). Navedeno pomanjkljivost pravnomočne odločbe pa je mogoče v izvršilnem postopku sanirati. ZIZ namreč v drugem odstavku 21. člena določa, da v primeru, če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ta rok določi sodišče v sklepu o izvršbi in nato za primer, če dolžnik terjatve v tem roku ne bo poravnal, dovoli izvršbo. Sodišče v takšnem primeru izda sklep o izvršbi, ki poleg dovolilnega dela vsebuje tudi naložitveni del. Sodišče prve stopnje tako določi rok za prostovoljno izpolnitev in dovoli izvršbo šele po poteku roka, torej za primer, da dolžnik obveznosti v danem roku ne bo prostovoljno izpolnil. Z določitvijo paricijskega roka dolžnik tako dobi dodatno možnost prostovoljne izpolnitve in šele v primeru neizpolnitve bo ta terjatev prisilno izterjana. To pa glede na 21. člen ZIZ sodišče naredi v ponovno izdanem sklepu o izvršbi in ne v sklepu o ugovoru.
ZFPPIPP člen 374, 374/1, 374/2, 376, 376/1, 383, 383/1, 383/2.
postopek osebnega stečaja - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - neunovčeno premoženje stečajnega dolžnika - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - nepremičnina
Posebna značilnost postopka osebnega stečaja je v tem, da fizična oseba, drugače kot pravna oseba, po koncu stečajnega postopka ne preneha in je še naprej nosilec pravic in obveznosti. Zaradi tega uporaba nekaterih pravnih pravil, ki se uporabljajo v stečajnem postopku nad pravno osebno, ni primerna in je njihova uporaba izključena po drugem odstavku 383. člena ZFPPIPP. Tako se v postopku osebnega stečaja ne uporabljajo določila o prenosu premoženja na druge osebe, ko upniki ne podajo soglasja za prevzem premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti ali je to povezano z nesorazmernimi stroški (5. točka drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP). V postopku osebnega stečaja torej premoženje, ki ga ni mogoče prodati in ga tudi noče prevzeti noben od upnikov, ostane stečajnemu dolžniku, saj ta po končanem stečajnem postopku ne preneha obstajati.
zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične klinike pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - postavitev izvedenca psihiatrične stroke - zastopanje po odvetniku
Pritožnik s svojimi ravnanji ogroža svoje življenje in huje ogroža svoje zdravje. Takšno ogrožanje je posledica hude duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Podana sta prva dva pogoja po prvem odstavku 39. člena ZDZdr. Sodišče prve stopnje je pravilno določilo zadržanje za obdobje dveh tednov, kolikor je potrebno, da bo zaradi uvedbe zdravil akutna psihotična in manična simptomatika izzvenela. Na podlagi izvedenkinih ugotovitev je pravilno zaključilo, da milejše oblike zdravljenja v tem trenutku niso zadostne, saj pritožnik uvida v svoje zdravstveno stanje nima. Podan je tudi tretji pogoj po 39. členu ZDZdr.
stečajni upravitelj - razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev stečajnega upravitelja - ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku - zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - dovoljenost pritožbe
Skladno z določbo 1. točke 118. člena ZFPPIPP se upravitelj razreši, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan. Vendar je pri tem treba upoštevati namen (ratio) pravnega instituta razrešitve upravitelja, to je zagotoviti nemoten tek postopka zaradi insolventnosti in uresničitev interesa upnikov za poplačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu; zato manjša posamezna kršitev upraviteljih obveznosti sama po sebi ni razlog za razrešitev upravitelja, razen če se ponavlja. Pri tem je namreč treba upoštevati, da zamenjava upravitelja sama po sebi nujno povzroči zastoj v postopku. Podana mora biti sorazmernost med težo kršitve in razrešitvijo upravitelja kot njeno posledico.