rok za pritožbo - vložitev pri nepristojnem sodišču - pravočasno vložena pritožba - odstop vloge pristojnemu sodišču - iztek roka
V konkretnem primeru so kljub pravilnemu in jasnemu pravnemu pouku podane dodatne okoliščine za presojo nevednosti stranke, ki so relevantne, in iz katerih je mogoče sklepati, da je bila toženka kljub jasnemu pravnemu pouku še vedno v nevednosti. In sicer te, da je toženka pritožbo vložila osebno in da jo je naslovila "Višjemu sodišču v Ljubljani po Okrožnemu sodišču v Ljubljani", na kuverti pa je navedla Višje sodišče v Ljubljani. Iz citirane vsebine zapisa v pritožbi je mogoče skleniti, da je bila toženka še vedno v nevednosti glede tega kje mora vložiti pritožbo.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 394, 394/3, 432, 432/1, 432/1-2.
sprememba sodbe sodišča prve stopnje v postopku na drugi stopnji - pripor - ponovitvena nevarnost - preizkus ali so še dani razlogi za pripor - podaljšanje pripora
Ker je sodišče druge stopnje prvostopenjsko sodbo spremenilo, obdolženi pa se nahaja v priporu, je bilo dolžno skladno z določbo tretjega odstavka 394. člena ZKP preizkusiti ali so še dani razlogi za pripor in s sklepom ugotoviti, da so razlogi za pripor še podani, ali pa pripor odpraviti. Pri tem preizkusu je sodišče druge stopnje ugotovilo, da so razlogi za pripor še vedno podani.
Pripor je glede na vse predstavljene okoliščine, predvsem obdolženčevo vztrajnost ter številčnost in težo kaznivih dejanj ter podani psihični motnji tudi nujen in neizogibno potreben ukrep, saj je le z njim mogoče preprečiti ponavljanje kaznivih dejanj in zagotoviti varnost ljudi. Milejši ukrep (npr. hišni pripor) ne pride v poštev, saj ne bi bil zadostno zagotovilo, da obdolženi kaznivih dejanj ne bi ponavljal glede na dejstvo, da je praktično vsa kazniva dejanja izvrševal v neposredni bližini svojega doma.
ZDZdr člen 5, 5/2, 5c, 5c/1, 5c/1-4, 74, 74/1, 74/1-6. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (2004) člen 17
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem - določitev socialnovarstvenega zavoda - prostorske in kadrovske možnosti socialnovarstvenega zavoda - prostorska stiska - pravice varovancev zavoda - poseg v pravice drugih varovancev zavoda - duševna motnja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - duševna manjrazvitost - motnja avtističnega spektra - domsko varstvo in oskrba - mnenje izvedenca
Šesta alineja prvega odstavka 74. člena ZDZdr določa, da je oseba sprejeta v varovani oddelek, če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v SVZ, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Neizpolnjevanje tega pogoja zato ni mogoče utemeljevati s trditvijo, da je SVZ tisti, ki pogojev za sprejem ne izpolnjuje. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, pa ta trditev tudi sicer ni utemeljena.
ZPND člen 5, 15, 15/3, 19, 19/1, 21, 21/1. ZPP člen 125a, 125a/4, 224, 224/1.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - postopek po ZPND - prepustitev stanovanja - prepoved približevanja - načelo sorazmernosti - žrtev nasilja v družini - podrejenost drugemu - javna listina - zapisnik o naroku - časovna omejenost ukrepov za preprečevanja nasilja v družini
Izrek ukrepov je utemeljen le tedaj in v takem obsegu, kolikor je potrebno zavarovati žrtev, in še to le za tak čas, da lahko določena žrtev nasilja v konkretnih okoliščinah primera poišče trajno rešitev sama oziroma ob ustrezni podpori.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - nov dolžnik - bivši družbenik - prevzem dolga na podlagi zakona - pravni naslednik - prepoved ne ultra alterum tantum
Pravilno dolžnica sicer navaja, da je glede teka zamudnih obresti po 1. 1. 2002 potrebno upoštevati po tem obdobju veljavno zakonodajo, da obresti prenehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico, če so glavnico dosegle do 22. 5. 2007. Vendar pa dolžnica spregleda, da je bila ta omejitev v sklepu o izvršbi že upoštevana.
prodajna pogodba - pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi - dopolnitev tožbe - pavšalen ugovor dolžnika - nesporno dejansko stanje - vračunavanje obresti - trditveno in dokazno breme - nedopustne pritožbene novote - prepozen ugovor zastaranja
Dolžnik ob plačilu ne more izbirati, ali s plačanim zneskom poravnava glavnico ali obresti. V skladu z 288. členom OZ se namreč prejeto plačilo vračuna tako, da se z njim najprej poplačajo stroški, nato obresti in šele nato glavnica. Tožeča stranka stroškov sicer ni vračunavala, pravilno pa je njeno stališče, da so z zneskom najprej poravnane obresti in šele nato (s preostankom) glavnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00089801
ZPP člen 458, 458/2. OZ člen 921.
gospodarski spor majhne vrednosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - zavarovalna pogodba - splošni pogoji - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - splošni zavarovalni pogoji - zavarovanje avtomobilskega kaska - popravilo vozila - stroški popravila - zavarovalnina
Temelj vtoževane terjatve je pogodbeni, in sicer zahtevek temelji na zavarovalni pogodbi za zavarovanje avtomobilskega kaska. Na pogodbenem področju velja načelo pogodbene svobode, pri čemer ni nedopustna pogodbena ureditev (kakršna je bila zatrjevana tudi v konkretnem primeru), da stranki zavarovalne pogodbe izbiro izvajalca popravila poškodovanega zavarovanega vozila prepustita zavarovalnici in za primer, da zavarovanec po lastni izbiri za izvedbo popravila izbere drugega izvajalca, določita omejitev višine izplačane zavarovalnine na višino stroškov popravila, kot bi znašali pri napotenem servisu.
ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5, 12, 31. ZFPPIPP člen 342, 342/3.
identifikacijska oznaka nepremičnine - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo - vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - javna dražba v stečajnem postopku - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku
Nepremičnine se v zemljiško knjigo vpisujejo z identifikacijskim znakom (12. člen ZZK-1). Identifikacijski znak stavbe ali njenega posameznega dela je identifikacijska oznaka, kot je vpisana v katastru stavb (5. točka prvega odstavka 3. člena ZZK-1). Identifikacijska oznaka dela stavbe je šifra katastrske občine (v danem primeru 0000), številka stavbe (v danem primeru 304) in številka dela stavbe (v danem primeru 4). Nepremičnina, ki je predmet razpolagalnega posla, je določena (individualizirana) tako, da je označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo. Identifikacijska oznaka nepremičnine v izpodbijanem sklepu (ID znak: del stavbe 0000 - 304 - 4) se ujema z identifikacijsko oznako nepremičnine v zemljiški knjigi, kot to izhaja tudi iz zemljiškoknjižnega izpiska, ki ga je predložil sam pritožnik. Ker mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi (prvi odstavek 31. člena ZZK-1), je izpodbijani sklep, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca (tretji odstavek 342. člena ZFPPIPP), pravilen. ID številka 0000000 je le enolični identifikator, ki služi identifikaciji vpisa v informacijskem sistemu zemljiške knjige. Zato o neskladju identifikacijskih številk nepremičnine ni mogoče govoriti.
postopek osebnega stečaja - splošna razdelitvena masa - načrt prve razdelitve - pogojna terjatev - podlaga za oblikovanje rezervacij
Plačilo terjatve iz splošne razdelitvene mase se izvede na podlagi načrta posamezne razdelitve, če sta izpolnjeni dve predpostavki: 1. terjatev ob izdelavi načrta velja za priznano in 2. terjatev je nepogojna (prim. prvi odstavek 362. člena ZFPPIPP). Dejstvo, da je pritožnikova terjatev priznana, ni sporno. Za presojo oblikovanja rezervacije pa je odločilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre za pogojno terjatev. Zaradi tega je imelo sodišče prve stopnje za oblikovanje rezervacije podlago v zakonu. ZFPPIPP namreč ob prvi razdelitvi predvideva, da se v razdelitveni masi rezervirajo sredstva za plačilo terjatev, povezanih s pogojem, ki se do izdelave načrta prve razdelitve še ni uresničil, v deležu iz tretjega odstavka 359. člena ZFPPIPP (2. točka drugega odstavka 362. člena ZFPPIPP).
spor majhne vrednosti - najemna pogodba - obstoj najemnega razmerja - plačilo najemnine - nerelevantnost navedb glede na ugotovljeno dejansko stanje - odpoved najemne pogodbe
Sklicevanje tožene stranke na določbe OZ, ki se nanašajo na odpoved pogodbe, bi lahko bilo pravno relevantne v zvezi s presojo, ali je bila dopustna odpoved pogodbe brez odpovednega roka ali pa je tožeča stranka upravičena tudi do najemnine za čas pogodbeno določenega trimesečnega odpovednega roka. Presoja v obravnavani zadevi pa se nanaša zgolj na utemeljenost zahtevka za plačilo najemnine za mesec december 2023, ko pogodba še ni bila odpovedana, zato pravna podlaga, na katero se sklicuje tožena stranka, v obravnavanem primeru ni ustrezna.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - razpolaganje s premoženjem - substanciran dokazni predlog - kataloško kaznivo dejanje - povezana oseba - finančna preiskava - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena
Pri odrejanju zavarovanja sodišče ne presoja izvora premoženja, temveč samo preverja, ali je obseg zavarovanja sorazmeren z verjetnim obsegom nezakonito pridobljenega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00090102
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/3. ZIZ člen 15, 44, 44/3. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - začetek stečajnega postopka med izvršilnim postopkom - prekinitev izvršilnega postopka - razlogi za prekinitev postopka - nadaljevanje izvršilnega postopka - kondemnatorni in dovolilni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ločitvena pravica - razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka
V sodni praksi oziroma teoriji res ni enotnega stališča o tem, kakšno odločitev mora sprejeti sodišče v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, če sklep o izvršbi ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom še ni pravnomočen. Nekateri menijo, da je v takem primeru treba uporabiti pravno podlago 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, drugi pa, da je pravilneje postopek ustaviti na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, saj se izvršba na podlagi verodostojne listine v dovolilnem delu zaradi začetka stečajnega postopka nikoli ne bo nadaljevala, prav tako pa se (zaradi nepravnomočnosti sklepa o izvršbi) še ni začela.
Za odločitev v obravnavani zadevi sedaj ni več bistveno, katero od obeh predstavljenih stališč je bolj pravno pravilno, saj je treba upoštevati, da v času izdaje izpodbijanega sklepa razloga niti za prekinitev niti za ustavitev postopka ni bilo več. V vmesnem času je dejstvo stečajnega postopka nad dolžnikom prenehalo, saj je bil sklep o začetku stečajnega postopka s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 128/2025 z dne z dne 28. 5. 2025 razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. V nobenem primeru tako v tem trenutku ni več podlage ne za nadaljnjo prekinitev ne za ustavitev postopka, saj je ovira za tek le-tega odpadla.
OZ člen 6, 6/2, 147, 147/1, 243, 243/1. ZPacP člen 20, 20/1, 20/2, 20/3, 26, 26/1, 26/5, 27, 27/1. ZZDej člen 1, 1/1, 45.
lepotna operacija - odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - pogodbena odškodninska odgovornost - medicinska (zdravniška) strokovna napaka - izvedensko mnenje - zapleti pri posegu - pojasnilna dolžnost zdravnika - privolitev pacienta v zdravljenje ali poseg - privolitveni obrazec
Operater na proces zabrazgotinjenja in morebitno ujetost živca v brazgotinsko tkivo nima vpliva. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je najbolj verjeten vzrok za ugotovljeno okvara živca proces brazgotinjenja. Gre za zaplet po opravljenem posegu in ne za strokovno napako operaterja.
tožba za ugotovitev služnosti - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - stvarna služnost poti - dostop do javne poti - dostop do parcele z javne ceste - pridobitev služnosti s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - izvrševanje služnosti - način in obseg dejanskega izvrševanja služnosti - način uporabe stvari - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - nujna pot
Dejstvo, da neka stavba do javne poti nima dostopa drugje kot po določeni obstoječi poti, po kateri se zatrjuje priposestvovana služnost, ne pomeni, da mora biti po tej (edini) dostopni poti ugotovljena služnost vožnje z vsemi vozili. Če bi bilo npr. ugotovljeno, da se je do nekega objekta dostopalo v času priposestvovalne dobe po cesti zgolj peš, služnost vožnje ne bi bila priposestvovana. Po drugi strani je jasno, da mora imeti vsaka nepremičnina dostop do javne poti, a je (če pot ni urejena na drugačen način) temu namenjen drug pravni institut: nujna pot.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00089797
ZPP člen 201, 201/1, 324, 324/4, 452, 453. ZCes-1 člen 15, 15/2, 20. OZ člen 171, 171/1. Pravilnik o zaporah na cestah (2016) člen 18, 18/1, 18/2, 21.
gospodarski spor majhne vrednosti - odškodninska odgovornost - materialna škoda na vozilu - prometna signalizacija - prometna oprema na cestah - začasna zapora prometa - trk vozila - stroški popravila - soprispevek oškodovanca - stranski intervenient - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - kontrola višine vozil
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da postavitev podobne table za preverjanje višine, kot se uporablja za uvoze v garaže, na tako prometni cesti, kjer je bistveno večja gostota prometa in promet poteka bistveno hitreje kot pri uvozu posamičnega vozila v garažo, ni bila ustrezna. Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da bi morala ob ustrezni skrbnosti tožena stranka glede na spremembo prometnega režima in gostoto prometa na zadevnem cestnem odseku predvideti, da bo prišlo do trkov višjih vozil v tablo za preverjanje višine, in zagotoviti ustrezno pričvrstitev oziroma namestitev table ali bolj primerno napravo za preverjanje višine vozil.
Oškodovanec lahko zahteva plačilo v višini ocenjenih stroškov popravila, še preden je bilo popravilo sploh izvedeno, in tudi v primeru, ko popravila sploh ne izvede ali ga ne izvede na konvencionalen način.
ZPP ne pozna dokaznega pravila, ki bi zapovedovalo, da je obseg in višino škode na vozilih dopustno dokazovati samo z izvedencem.
odmera nagrade za izvedensko delo - komisija za fakultetna izvedenska mnenja - več sodelujočih izvedencev - nagrada za študij spisa - zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - zahtevnost izvedenskega mnenja - dopolnitev izvedenskega mnenja - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja
Obseg naloge, ki jo je dalo sodišče Komisiji (število in strokovna zahtevnost vprašanj), ne odstopa od obsega siceršnjih nalog, ki jih izvedenci dobijo v odškodninskih pravdah, prav tako se običajno v podobnih pravdah pregleduje nekajletno zdravljenje poškodb. Za spis in zdravstveni karton, ki so ga proučili izvedenci, ni mogoče reči, da sta obsežna. Res je, da gre za izvedensko mnenje z več specialističnih področji, a v konkretnem primeru to ne vpliva na zahtevnost izvedenskega mnenja. Nobenega dvoma ni, da bi šlo za zelo zahtevno mnenje, če bi moral na vprašanja z vseh treh specialističnih področij odgovarjati en sam izvedenec, a v obravnavanem primeru ni bilo tako. Sodišče je namreč ravno zaradi kompleksnosti in prepletenosti tematike izvedensko delo zaupalo Komisiji, ki je nato imenovala 3 izvedence z različnih specialističnih področij in je vsak odgovarjal le na vprašanja, ki se nanašajo na njegovo specialistično področje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090004
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/3. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1.
kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - pojasnilna dolžnost banke do porokov - valutno tveganje - kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - retroaktivni učinek - konverzija
Pritožnica v svoji pritožbi izrecno priznava, da tožnica ob sklenitvi prvotne kreditne pogodbe, pri kateri je sodelovala kot solidarna porokinja, ni bila prisotna. Dolžnost banke je, da pojasnilno dolžnost glede vsakega posameznega potrošnika opravi neposredno sama. Ni mogoč zaključek, da je bila pojasnilna dolžnost tožnici ob sklenitvi prvotne kreditne pogodbe opravljena preko njenega pokojnega moža, ki je nastopal v vlogi kreditojemalca.
Odstop od precedensa je dopusten le, če to terjajo novi, prepričljivejši argumenti ali ko gre za v bistveni okoliščini drugačen dejanski stan. Konkretna zadeva ne po dejanski ne po pravni plati ne odstopa od drugih primerov sodne prakse, katerih osrednje vprašanje je bilo ničnost kreditnih pogodb z valutno klavzulo v CHF.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - nov dolžnik - bivši družbenik izbrisane družbe - prevzem dolga na podlagi zakona - aktivni in pasivni družbenik - namen zakona
Ureditev po ZFPPod je po stališču predlagatelja novega zakona pomenila poseg v ustavne pravice družbenikov in vzpostavila njihovo neomejeno odgovornost za obveznosti drugega pravnega subjekta. S tem je posegla v pravni položaj družbenikov kapitalskih družb, kakršnega so pridobili ob ustanovitvi. Predlog novega zakona je bil po stališču predlagatelja pripravljen ob upoštevanju načela prepovedi poseganja v pridobljene pravice, načela zaupanja v pravo in reparacije za škodo, nastalo zaradi kršitev temeljnega načela korporacijskega prava o ločenosti premoženja kapitalske družbe in osebnega premoženja družbenikov, tako da določa povračilo škode v primerih, ko to načelo zaradi sporne ureditve po ZFPPod ni bilo spoštovano. Namen zakona je bil torej v spoštovanju korporacijskega prava, tudi v razmerju do aktivnih družbenikov.