ZFPPIPP člen 384, 384/6, 384/6-1, 401, 401/1, 401/1-2, 402, 402/2, 402/3, 403, 403/1, 403/1-2. ZPP člen 214, 214/2, 286b, 286b/1.
postopek osebnega stečaja - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - uporaba materialnega prava - relevantna dejstva - dokazna ocena - prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Če upravitelj po drugem odstavku 402. člena ZFPPIPP ugotovi, da obstaja razlog za ugovor proti odpustu obveznosti, mora vložiti ugovor proti odpustu obveznosti (tretji odstavek 402. člena ZFPPIPP). Kar v primeru, če ga ne vloži, ker ga je vložil upnik, pomeni, da če upnik trdi, da dolžnik neredno poroča, mora stečajni upravitelj sodišču tudi natančno povedati, kateri mesec mu dolžnik ni poročal o iskanju zaposlitve (glede na določbo tretje alineje 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP). Ker v konkretnem primeru stečajni upravitelj ni podal nobenih konkretnih trditev, ki bi jih v primeru, če bi ugotovil neizpolnjevanje zakonskih obveznosti dolžnika, moral sporočiti sodišču (stečajni upravitelj je organ postopka zaradi insolventnosti, ki v tem postopku opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov - prvi odstavek 97. člena ZFPPIPP), upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da na podlagi nekonkretizirane izjave upravitelja ni sprejelo zaključka, da je dolžnik med preizkusnim obdobjem kršil svojo obveznost, da mora upravitelju mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.
Sklenitev kreditne pogodbe, na podlagi katere si je dolžnik le izgovoril podaljšanje roka plačila, ne predstavlja prevzemanja nesorazmernih obveznosti.
stroški postopka - ugotovitev obstoja terjatve - načelo uspeha - okoliščine primera - začetek stečajnega postopka - prijava terjatve v stečajnem postopku - nepopolna prijava
Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov. Po takem pravilu je postopalo tudi sodišče prve stopnje. Kot posebne okoliščine primera, ki so narekovale nepriznanje stroškov tožeči stranki za delen uspeh v pravdi, je upoštevalo, da tožeča stranka kot upnica v stečajnem postopku nad stečajno dolžnico v prijavi terjatve ni natančno navedla datuma in višine posameznih plačil, katerih povrnitev je zahtevala od tožene stranke. Dejstev v zvezi s temi okoliščinami tožeča stranka s pritožbo ni uspela izpodbiti, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločitev oprlo tudi na določbo četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014860
KZ-1 člen 194, 194/1. ZKP člen 17, 18, 18/1, 95, 95/1, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/1-1, 373, 383.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek sodbe - neplačevanje preživnine - zakonski znaki kaznivega dejanja - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - pravica do obrambe v postopku - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga v sodbi - kršitev kazenskega zakona - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - odločba o kazenski sankciji - stroški kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in ocenilo, da je bila vsa preživnina s strani obdolženčevega delodajalca plačana izključno po izvršilnih sklepih in ne prostovoljno, kot bi bil to obdolženec dolžan plačevati. Ob pravilni razlagi v očitanem obdobju veljavnih določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), je nadalje sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je imel delodajalec obdolženega, kljub minimalni plači slednjega, zakonsko podlago za izvrševanje sklepov o izvršbi in da se je zato v obravnavanem obdobju z rubežem lahko poseglo na obdolženčevo plačo za celotni znesek preživnine. Obširne pritožbene navedbe zagovornika s konkretizacijo posameznih nakazil dolžnih zneskov preživnine v posameznih letih pod obtožbo, za odločitev v zadevi niso relevantne. Vsa ta plačila se namreč nanašajo na prisilno izterjavo dolžnih zneskov preživnine in ne prostovoljno izpolnitev obdolženca, pri tem pa je za odločitev o obtožbi povsem nepomembno, na kakšen način je bila izvršba realizirana, ali torej z rubežem obdolženčeve plače, ali pa z rubežem sredstev na njegovem TRR.
V konkretnem primeru ne gre za sporna dejstva o obsegu delitve ali za spor glede velikosti deležev, pač pa za razlago pravnih poslov, saj je tudi dedni dogovor - sklenitve katerega pritožnika ne zanikata - pravni posel. Pogojev za prekinitev postopka in napotitev pritožnikov na pravdo po tretjem odstavku 118. člena ZNP zato ni bilo.
gospodarski spor majhne vrednosti - rok za pritožbo - tek roka - vročilnica kot javna listina - neverodostojnost vročilnice - trditveno in dokazno breme
Datum vročitve, kot izhaja iz vročilnice, se lahko izpodbija le z določno in z dokazi podprto trditveno podlago o razlogih za neverodostojnost vročilnice kot javne listine (četrti odstavek 224. člena ZPP).
Sodba le na splošno navaja, da izvedenec utemeljeno ugotavlja, da je storilec na posnetku obdolženec, ker ugotavlja ujemanje telesnih značilnosti med obema in jih našteva. Takšna obrazložitev pa pritožbenemu sodišču ne omogoča presoje pravilnosti zaključkov prvostopenjskega sodišča, na drugi strani pa trditev pritožbe, ki telesne značilnosti med obdolžencem in osebo na posnetkih zanikajo, saj na pritožbene trditve, ker teh ujemanj oziroma skladnosti ni obrazložilo sodišče prve stopnje v sodbi, ne more odgovoriti in tudi ne zaključiti, katere ugotovitve so pravilne.
spregled pravne osebnosti - odgovornost družbenika za obveznost družbe - narava tožbenega zahtevka - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - splošni petletni zastaralni rok - pravna podlaga - osebna odgovornost družbenika za obveznosti družbe - obveznost družbe - plačilo kupnine - prodaja živine
Zahtevek na podlagi spregleda pravne osebnosti v konkretni zadevi ne predstavlja samostojnega odškodninskega zahtevka, kot zmotno meni pritožba. Družbenik po določbi 8. člena ZGD-1 odgovarja za obveznost družbe, ta njegova obveznost pa je po stališču sodne prakse po svoji naravi taka (ostaja taka), kot je bila obveznost družbe. Spregled pravne osebnosti je le temelj, pravna podlaga za njegovo odgovornost za obveznost družbe, za katere sicer po zakonu glede na organizacijsko obliko družbe ne odgovarja, medtem ko temelj, pravna podlaga same obveznosti ostaja nespremenjena. V konkretnem primeru je bila obveznost družbe A. d. o. o., pogodbena obveznost za plačilo kupnine za prodano živino in ne odškodninska obveznost, kot neutemeljeno vztraja pritožba.
Ker za zahtevke na podlagi spregleda pravne osebnosti zakon ne predpisuje posebnih zastaralnih rokov, pomeni, da se uporabljajo splošna pravila o zastaranju in zastaralnih rokih, vsebovana v OZ. Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je potrebno pri presoji ugovora zastaranja v tej zadevi uporabiti splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ, zmotna pa je njegova ocena začetka teka zastaranja, kar pa na pravilnost odločitve ne vpliva.
Ne drži očitek toženke, da bi moralo sodišče upoštevati le najnujnejše dobrine. Kot potrebno se upošteva toliko stvarnih, dejanskih in koristnih izdatkov, kolikor so lahko kriti z zmožnostmi staršev. Ocena sodišča prve stopnje o potrebah tožnice je v realnih okvirih vsote denarja, ki ga imata oba tožničina roditelja na razpolago zanjo in za druge svoje otroke, ki sta jih dolžna preživljati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00013296
ZVPot člen 22, 23, 24. ZPotK člen 6, 7, 7/1, 7/1-9. OZ člen 86, 87, 372. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2. .
ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - kredit v CHF - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - obseg pojasnilne dolžnosti - vsebina pojasnilne dolžnosti - varstvo potrošnikov - kršitev pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenja
Tudi SEU je v zadevi Andriciuc zavzelo stališče, da je zahtevo po jasnem in razumljivem oblikovanju pogodbenih pogojev treba razlagati široko in da morajo finančne ustanove (z oziroma na vse okoliščine, ki so obstajale v času sklenitve pogodbe) posojilojemalcem posredovati informacije, ki morajo zadostovati za sprejetje poučenih in preudarnih odločitev. Ta zahteva pomeni, da potrošnik pogoj, na podlagi katerega je treba posojilo vrniti v isti tuji valuti, v kateri je bilo sklenjeno, razume tako formalno in slovnično, kot tudi glede njegovega dejanskega obsega, tako da je povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren, lahko ne le seznanjen z možnostjo zvišanja in znižanja vrednosti tuje valute, v kateri je bilo sklenjeno posojilo, temveč je tudi sposoben oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti.
Iz ugotovitev sodbe o tveganjih, ki sta jih pravdni stranki prevzeli z dogovorom o valutni klavzuli, pri čemer sta obe vedeli, da bo tožnica izpolnjevala svojo obveznost iz dohodkov, ki jih prejema v domači valuti, izhaja, da sta v pogodbo vgradili določeno negotovost. Ker na gibanje tečaja CHF/EUR nista mogli vplivati, je bil obseg tožničine obveznosti v razmerju do toženkine obveznosti negotov. Prav zaradi te negotovosti, ki je bistveno večja kot pri kreditni pogodbi, sklenjeni v domači valuti, je bila toženka v okviru pojasnilne dolžnosti dolžna tožnici predočiti tudi slabosti tovrstne kreditne pogodbe in ji razkriti informacije, s katerimi je razpolagala in bi lahko pomembno vplivale na obseg njene pogodbene obveznosti.
Pojasnilna dolžnost ob sklepanju kreditnih pogodb v tuji valuti ne obsega obveznosti pravilnega napovedovanja gibanja tečaja, vključuje pa dolžnost predstavitve možnosti (verjetnosti) znatnega padca vrednosti domače valute ter pojasnila, kako bi uresničitev te možnosti vplivala na obseg potrošnikovih pogodbenih obveznosti, tj. tako na višino posamezne anuitete kot tudi na višino skupnega zneska, ki bo potreben za poplačilo kredita.
Sodišče prve stopnje se bo moralo v novem sojenju izreči o tem, ali je banka pred sklenitvijo pogodbe tožnico seznanila s posledicami možnih valutnih tveganj, tako da se jih je tožnica zavedala in jih je bila pripravljena sprejeti kot pogodbeni pogoj.
ZFPPIPP člen 384, 401, 401/1, 401/1-2, 405, 405/3.
odpust obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - fikcija umika - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika
Dolžnik si zmotno razlaga določbo tretjega odstavka 405. člena ZFPPIPP. Fikcija umika ugovora proti odpustu obveznosti nastopi le, če se vlagatelj ugovora proti odpustu obveznosti ne udeleži prvega naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je upravitelj prvega naroka udeležil, izostanek z drugega naroka pa je opravičil. Zato ni podan dejanski stan iz tretjega odstavka 405. člena ZFPPIPP.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - primarni strah - sekundarni strah - skaženost - izguba na zaslužku - nezmožnost za delo - zaslišanje izvedenca - predlog za zaslišanje izvedenca
Ni moč slediti niti pritožnikovemu navajanju, da sodišče prve stopnje (neupravičeno) ni sledilo njegovemu predlogu po zaslišanju izvedenca medicinske stroke. Pritožba namreč ne pojasni, zakaj naj bi bila izvedba tega dokaza pomembna oziroma kako bi lahko vplivala na presojo pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje. Zgolj pritožnikovo navajanje, da je na naroku dne 4. 12. 2017 navedel, v katerih delih se z mnenjem izvedenca ne strinja, v tem pogledu ne zadošča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013652
OZ člen 198, 587. SPZ člen 66.
uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina za stanovanje - višina uporabnine - dolgoročni najem - stroški najemodajalca - solastnina - upravičenja solastnika - razpolaganje z nepremičnino v solastnini
Uporabe brez pravnega naslova ne gre enačiti z dolgotrajnim najemom na temelju pogodbenega razmerja.
ZZ člen 1, 8, 9, 29, 29/3, 30. ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 999, 999/1, 999/2. ZSReg člen 19, 31, 39, 39-4, 40, 40/2. ZNP člen 37. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 78.
zasebni zavod - izključitev ustanovitelja zavoda - sklep o izključitvi - svet zavoda - nepristojen organ - družba civilnega prava - dolžnost zvestobe - načelo vestnosti in poštenja - razlogi za izključitev - potrebnost vložitve tožbe - zmotna uporaba materialnega prava
Personalna povezanost med družbeniki (ustanovitelji zavoda) je taka, da je treba spoštovati načelo vestnosti in poštenja ter ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji. V kolikor ima posamezni družbenik (ustanovitelj) moč vplivati na interese drugih, mu kot proti utež na drugi strani stoji nasproti dolžnost zvestobe, kot odgovornost upoštevati in si prizadevati za skupni interes družbe (smiselno zavoda). Če ustanovitveni Akt predvideva izključitev je ob smiselni uporabi prvega odstavka 999. člena OZ mogoče zavzeti stališče, da tožba v takem primeru ni potrebna. O izključitvi lahko odločijo ustanovitelji zavoda sami. Izključeni ustanovitelj zavoda pa ima pravno varstvo, to je, da sme s tožbo zahtevati razveljavitev sklepa, če meni, da ta ni utemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00015320
ZOPOKD člen 4, 4-3, 4-4. ZKP člen 344.
odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - temelji odgovornosti pravne osebe - sprememba obtožbe - isti historični dogodek - zloraba procesnih pravic
V opisu dejanja morajo biti konkretizirani tudi temelji odgovornosti obdolžene pravne osebe. Če se tej očita prispevek iz 4. točke 4. člena ZOPOKD, bi moral opis dejanja opredeliti, kaj je bila vsebina dolžnega nadzorstva nad zakonitostjo storilčevega razmerja in na kakšen način je vodstveni organ to dolžnost opustil.
Državni tožilec je tekom glavne obravnave očitek obdolženi pravni osebi dopolnil z novim temeljem odgovornosti iz 4. člena ZOPOKD. Takšna sprememba obtožnega predloga je bila dopustna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00013582
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
nedenarna terjatev - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev - težko nadomestljiva škoda - uporaba skupnega premoženja - ureditev razmerja med solastniki - skupno upravljanje stvari - nepravdni postopek - tehnični pregledi vozil - registracija osebnih avtomobilov - denarna kazen
Tudi predlagana regulacijska začasna odredba v svojem bistvu, čeprav le posredno, lahko služi namenu zavarovanja. Nesmiselno bi bilo tožnika siliti v postopek za ureditev razmerij med solastniki, če želi končati lastniško skupnost s toženko, samo zato, da bi lahko začasno preprečil onemogočanje souporabe dela skupnega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00013879
ZPP člen 190. OZ člen 1018, 1030. ZZK-1 člen 10, 150, 150/1, 150/1-2. SPZ člen 135, 143, 148, 148/2.
poroštvo - pravica poroka do vnaprejšnjega zavarovanja - odtujitev stvari ali pravice med pravdo - prenos pravic - prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija) - pridobitev hipoteke - načelo vrstnega reda vpisov
Prodaja nepremičnine, s katero želi porok (tožeča stranka) doseči vnaprejšnje zavarovanje svoje bodoče in negotove terjatve, ki jo bo imel v primeru izpolnitve poroštvene obveznosti do dolžnika (tožene stranke), med pravdo ni ovira, da se pravdni postopek konča med istima strankama.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013537
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-3. KZ-1 člen 56, 56/3, 324, 324/1, 324/1-1. URS člen 31. ZP-1 člen 11a, 11a/3.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - kaznovanost za prekršek - pravnomočno razsojena stvar - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - kršitev ne bis in idem
Okoliščina, ali je bil obdolženec za predmetno vožnjo pod vplivom alkohola že obravnavan za prekršek, je odločilno dejstvo, do katerega se sodišče prve stopnje, ko je odločalo o zadevi in v sodbi obrazložilo svojo odločitev, ni opredelilo, pa bi se moralo, ne glede na okoliščino, da je obdolženec krivdo po obtožbi priznal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00013654
SPZ člen 99. ZPP člen 158, 158/1, 353. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19/2, 20, 20/2, 20/4, 38, 38/1, 39, 39/4. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/4. ZUJF člen 168, 168/2.
varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - samovoljen poseg v nepremičnino - delna izpolnitev tožbenega zahtevka - izvršljivost odločbe - povrnitev pravdnih stroškov - odločanje o pravdnih stroških - potrebnost tožbe - stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka - obrazložen dopis - nagrada za zastopanje na naroku - poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - obvezna razlaga odvetniške tarife - potni stroški - stroški ogleda
Stranka je upravičena do nagrade za zahtevke in druge obrazložene vloge po tar. št. 38/1 OT, če v njej postavi specificiran zahtevek, pojasni svoje navedbe, poda pravna naziranja in podobno.
Odvetniku ne pripada nagrada za poravnalni narok, kateremu neposredno sledi prvi narok za glavno obravnavo.
Sodišče je vezano le na Ustavo RS in zakone, kar pomeni, da ni vezano na pojasnila in obvezne razlage, ki jih daje upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije.
Stroški za ogled z izvedencem niso vezani na izvedbo naroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00013581
ZFPPIPP člen 221b, 221b/4.
uvedba postopka zaradi insolventnosti - poenostavljena prisilna poravnava - učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave - terjatve na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava - učinki za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu - posodobljen seznam terjatev - trditveno in dokazno breme dolžnika
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da sodi v trditveno in dokazno breme dolžnika, nad katerim se vodi postopek poenostavljene prisilne poravnave, da je vtoževana terjatev sploh vsebovana v posodobljenem seznamu terjatev, ki ga je vložil v postopku prisilne poravnave.
Toženka izhaja iz zmotnega materialnopravnega izhodišča, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve, ki so nastale do sklepa o uvedbi tega postopka zaradi insolventnosti.
DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013613
OZ člen 52, 86, 533, 538, 538/2. SPZ člen 17, 17/1, 17/2, 49. ZKZ člen 17, 17/1, 17/2, 17a, 19.
spor o obsegu zapuščine - pravna narava pogodbe - izročilna pogodba - darilna pogodba - oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - kmetijsko zemljišče - promet s kmetijskimi zemljišči - posebni pogoji za odvijanje prometa - kršitev prisilnih določb ZKZ - neodplačna pridobitev lastninske pravice - ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi - odobritev pravnega posla pri upravni enoti - pogodba sklenjena pod odložnim pogojem - dajatveni zahtevek za izstavitev listine - glavna stvar in pritikline - lastništvo pritikline
Darilna pogodba za prenos kmetijskih nepremičnin ni bila overjena pri upravni enoti, niti ni bili izdano potrdilo, da odobritev ni bila potrebna. Taka darilna pogodba je nična.