sklep o določitvi sodnih penalov - pravno sredstvo - pritožba - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka
Ko ZIZ določa, da o določitvi sodnih penalov odloča sodišče v izvršilnem postopku, to ne pomeni, da je dolžnikovo pravno sredstvo zoper sklep o določitvi sodnih penalov ugovor. ZIZ določa, kdaj je dolžnikovo pravno sredstvo zoper sklep sodišča prve stopnje ugovor; to je le v primeru, da je zoper dolžnika izdan sklep o izvršbi. Ugovor po izteku roka ima naravo izrednega pravnega sredstva znotraj izvršilnega postopka oziroma natančneje postopka izvršbe. Ker pa sklep o določitvi sodnih penalov, ki je sicer izdan v izvršilnem postopku, ni sklep o izvršbi, je pravno sredstvo dolžnika zoper ta sklep pritožba. ZIZ pravnega sredstva pritožbe po izteku roka ne pozna.
ZVEtL-1 člen 3, 43, 49. ZNP člen 8, 37. ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - predhodna vprašanja - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - uporaba določb nepravdnega postopka - načelo ekonomičnosti - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - razlogi za prekinitev postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča se v skladu z določbo 49. člena ZVEtL-1 za obravnavanje predhodnih vprašanj ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, kar pomeni, da sodišče v vsakem primeru tako kot pravdno sodišče po načelu ekonomičnosti, upoštevajoč smotrnost in učinkovitost reševanja predhodnega vprašanja ali prekinitve postopka v okviru procesnega vodstva, samo oceni in odloči, ali bo predhodno vprašanje rešilo samo ali bo postopek prekinilo in počakalo na rešitev prejudicialnega vprašanja v drugem (matičnem) postopku. Da lahko sodišče prekine postopek do pravnomočne odločitve v vzporedno tekoči zadevi, mora najprej ugotoviti, ali odločitev v tisti zadevi predstavlja predhodno vprašanje za zadevo, ki jo obravnava.
Izpodbijana odločitev, kolikor se nanaša na parceli št. 250/96 in 250/97, in razlogi zanjo so pravilni. Odločitev o ugotovitvi skupnega pripadajočega zemljišča po navedenih parcelah je nedvomno odvisna od odločitve o ugotovitvi individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi P. 17, L., po istih parcelah. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, bo namreč meja individualnega pripadajočega zemljišča vsaj delno istočasno tudi meja skupnega pripadajočega zemljišča. Velja sicer tudi obratno, kot pravilno opozarja predlagatelj v pritožbi, vendar pa je ob dejstvu, da so skupna pripadajoča zemljišča izjema, smotrneje počakati, da se ugotovi individualno pripadajoče zemljišče po določenih nepremičninah, ter šele nato odločiti o skupnem pripadajočem zemljišču po istih nepremičninah, kot pa obratno.
Zgoraj pojasnjeno pa ne velja glede parcele št. 250/99. Ta nepremičnina je namreč, kot pravilno opozarja predlagatelj, predmet zgolj tega nepravdnega postopka in ne tudi nepravdnega postopka III N 185/2012. Sodišče prve stopnje tako dejansko ni navedlo razlogov za odločitev o prekinitvi postopka glede parcele št. 250/99, s čimer je v tej zvezi podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00014330
ZIZ člen 107, 107/1, 107/3, 114, 120, 120/1, 120/3, 123. OZ člen 131. SPZ člen 180. ZFPPIPP člen 19, 279, 279/1.
rubež in prenos terjatve v izterjavo - rubež terjatve - sklep o rubežu terjatve - prenos terjatve v izterjavo - aktivna procesna legitimacija - zastavna pravica na terjatvi - ločitvena pravica - vrstni red poplačila upnikov - prenehanje obveznosti - odškodninska odgovornost - nedopustno ravnanje - vzročna zveza - pravnomočen sklep o izvršbi
V prvem odstavku 107. člena ZIZ povsem jasno določa, da je dolžnikovemu dolžniku prepovedano poravnati terjatev dolžniku (ne pa, da jo sme veljavno izpolniti le zastavnemu upniku, kar je kasneje in drugače za primer zastavne pravice uredil 180. člen SPZ). Pri rubežu terjatve gre v njenem bistvu za “prisilno“ cesijo, ne za “prisilno“ zastavno pravico. Določba tretjega odstavka 107. člena ZIZ ima svoj pomen v tem, da določa trenutek pridobitve upnikove ločitvene pravice, s tem pa vrstni red posameznega upnika, ne pa v tem, da bi drugače kot prvi odstavek 107. člena ZIZ določala posledice rubeža denarne terjatve.
Ne glede na to bi lahko tožena stranka za izpolnitev odškodninsko odgovarjala, če bi bile za to izpolnjene predpostavke iz 131. člena OZ. Pri presoji utemeljenosti zahtevka na odškodninski podlagi je treba izhajati iz vsebine sklepov, s katerima je prišlo do rubeža terjatve in prenosa v izterjavo. Toženi stranki je bilo s sklepom o rubežu (povsem v skladu s prvim odstavkom 107. člena ZIZ) prepovedano, da poravna terjatev dolžnici, družbi A. Če bi tožena stranka prostovoljno poravnala terjatev družbi A., bi njeno ravnanje nasprotovalo prepovedi iz sodne odločbe in bi bilo zato protipravno. Tožena stranka pa ni ravnala v nasprotju z ZIZ oziroma sklepom o rubežu, njena izpolnitev ni bila prostovoljna, ampak prisilna. Podlago je imela v sklepu o izvršbi in odredbi sodišča, po katerih je ravnala in morala ravnati banka kot dolžničina dolžnica.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK00012939
ZPP člen 339, 339/2, 458, 458/1. ZPrCP člen 56, 56/1, 56/1-2.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
ZPrCP v 2. točki prvega odstavka 56. člena nalaga vozniku, ki se vključuje v cestni promet ali prednostno cesto, da pusti mimo vsa vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se vključuje, pri prečkanju prometnega pasu pa vozila, katerih smer vožnje seka tudi, če se vključuje z nekategorizirane ceste v prometno javni cesti. Enako velja za primer, ko se vključuje v promet na cesti s parkirnega prostora, pločnika ali druge površine, ki ni cesta. Ta določba se uporablja za primere, ko se voznik vključuje v promet na cesti iz neke prometne površine, ki ni cesta. V konkretnem primeru pa gre v naravi za stičišče oz. križišče (le formalno kategorizirane z nekategorizirano cesto) enakovrednih cest, kjer se odvija promet brez omejitev ali prepovedi, zato je treba uporabiti „desno pravilo“.
prikrajšanje pri plači - plačilo za dejansko opravljeno delo - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - povečan obseg dela
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi vseh izvedenih dokazov lahko ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, za izvedbo dokazov po prvem odstavku 34. člena ZDSS-1 ni bilo podlage.
Povečanje obsega dela, ob okoliščini, da se vsebina tožnikovega dela ni spremenila, ne utemeljuje njegovega prikrajšanja iz naslova plačila po dejansko opravljenem delu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00013597
ZPP člen 155, 155/1, 254, 254/3.
denarna odškodnina zaradi razlastitve - razlastitev nepremičnine - izbira metode cenitve - metoda za oceno višine odškodnine - določitev višine odškodnine - namembnost zemljišča ob razlastitvi - potrebni stroški - imenovanje novega izvedenca - dokazni predlog z novim izvedencem - prosta izbira odvetnika - sedež odvetnika izven kraja sodišča - svobodna izbira odvetnika
Dokazovanje z drugim izvedencem ali cenilcem se ponovi takrat, ko nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, ki se ga ne da odpraviti z zaslišanjem izvedenca.
Potni stroški odvetnice brez dvoma sodijo med potrebne izdatke, čeprav ima svojo pisarno izven območja sodišča, pri katerem je tekel postopek. Prvenstveno je treba upoštevati strankino pravico do proste izbire odvetnika, ob dejstvu, da pooblastitelju ni mogoče očitati, da je to pravico zlorabil.
ZFPPIPP člen 407, 407/1, 408, 408/1, 409, 409/1, 410, 410/1.
postopek osebnega stečaja - sklep o odpustu obveznosti - izrek sklepa - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti - nedovoljena pritožba - pojasnjevalna dolžnost sodišča - laična pritožba - pravni interes za pritožbo
Pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izrek in obrazložitev pisnega sklepa, če v izreku sklepa ni vsebovana nobena odločitev sodišča. Brez ugotovitve premoženja, ki še spada v stečajno maso, in ki bo predmet razdelitve po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, zapis v izreku sklepa, da se terjatve upnikov lahko plačajo iz premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso v skladu s 410. členom ZFPPIPP, ne predstavlja odločitve sodišča. Zato dolžnica z navedbami v pritožbi, kaj po njenem stališču ne spada v stečajno maso, ne more pri pritožbenem sodišču doseči odločitve o obsegu stečajne mase iz katere bodo lahko upniki poplačani po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti.
Iz navedb dolžnice v ugovoru je razbrati, da je dolžnica nezadovoljna z informacijami, ki jih ima o poteku postopka, iz odgovora upraviteljice pa, da dolžnica ne pozna instituta odpusta obveznosti. V takem primeru mora sodišče laični dolžnici posvetiti posebno pozornost pojasnjevanja, saj ima v postopku, v katerem sodišče odloča o unovčenju premoženja dolžnice in o razdelitvi stečajne mase upnikom dolžnice, dolžnica pravico vedeti, kaj še spada v stečajno maso po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti in v kakšni višini so upnikom stečajne dolžnice (glede na poplačilo njihovih terjatev iz unovčenega premoženja stečajne dolžnice) odpuščene obveznosti, oziroma za koliko upraviteljica predvideva, da bodo še poplačane terjatve upnikov iz premoženja stečajne dolžnice, ki do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti spada v stečajno maso, a še ni bilo unovčeno, če za tako premoženje stečajna upraviteljica ve. Navedene informacije bo morala upraviteljica navesti v rednem poročilu, zaenkrat pa jih še ni. Zato na podlagi podatkov v spisu pritožbeno sodišče dolžnici ne more podati odgovorov na vsa njena vprašanja, dolžno pa ji jih bo glede na vsebino ugovora podati sodišče prve stopnje na podlagi poročila stečajne upraviteljice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00012952
OZ člen 131, 147, 153, 153/3, 171, 171/1, 186, 186/1. ZDR člen 184. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost - odgovornost zavarovalnice - direktna tožba zoper zavarovalnico - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom - prispevek oškodovanca - skrbnost oškodovanca - skrbnost ravnanja - opustitev dolžnega ravnanja - deljena odgovornost - delna razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti - nevarna dejavnost - nevarna stvar - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena pravno relevantnih izvedenih dokazov
Presoja deljene odgovornosti v luči 171. člena OZ je drugačna od presoje delne razbremenitve odgovornosti imetnika nevarne stvari v smislu tretjega odstavka 153. člena OZ. Če toženkin zavarovanec odgovarja po načelu objektivne odgovornosti, so njegove krivdne opustitve pomembne, ker jih je treba upoštevati ob presoji deleža tožnikovega soprispevka po tretjem odstavku 153. člena OZ. Pri tej presoji mora sodišče tehtati med stopnjo povečane nevarnosti in morebitnimi neskrbnimi ravnanji oziroma opustitvami obratovalca ter oškodovanca, ki so v pravno relevantni vzročni zvezi z nastankom škode. Pri presoji po 171. členu OZ pa sodišče tehta le med neskrbnimi ravnanji oziroma opustitvami povzročitelja škode in oškodovanca
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016837
OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/1, 154/3.
odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - stroški postopka - uspeh pravdnih strank - sklep o stroških - stroški odgovora na pritožbo - potrebni stroški
Pritožnica v pritožbi povzema le bolečine, ki jih je tožnik trpel neposredno po poškodbi, zanemari pa dejstvo, da so mu v posledici poškodbe rame ostale trajne bolečine.
Za ugotovitev trajnih omejitev in odmero odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je pomembno, da se je tožnik pred škodnim dogodkom ukvarjal s športnimi aktivnostmi; da bo pri izvajanju športnih aktivnosti in gospodinjskih opravil, ki terjajo dvige rok nad nivo ramen, trajno oviran ter da zaradi tega duševno trpi. Vsa navedena dejstva so dokazana, pri čemer ni pomembno, ali se je tožnik pred nezgodo ukvarjal z vsako od zgoraj omenjenih in primeroma naštetih športnih aktivnosti ter ali je med zaslišanjem omenil prav vsako od njih.
Sodišče je tožniku priznalo stroške enega odgovora na pritožbo. Pritožbi sta mu bili namreč vročeni istočasno, tožena stranka pa je sklep o stroških izpodbijala zgolj iz razlogov, zaradi katerih je izpodbijala odločitev o glavni stvari, zato ni imel nobenega utemeljenega razloga za vložitev dveh ločenih odgovorov na pritožbi.
Upnik mora v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. To je upnik storil in v odgovoru na ugovor dokazal notifikacijo dolžniku o prehodu terjatve na novega upnika.
Okoliščina, da gre pri opravljanju dela v tujini za poseben pravni in dejanski položaj pripadnikov, ki ima za posledico tudi posebni plačni režim, ne vpliva na posebno razumevanje pravice do tedenskega počitka, sploh pa ne na način, da pripadniki že v osnovi te pravice ne misijah ne bi imeli. Enako pravice do tedenskega počitka oziroma upravičenja do plačila odškodnine v primeru, da ta pravica ni zagotovljena ne izključuje zagotovitev misijskega dopusta oziroma odsotnosti v trajanju 96 ur.
Začetek postopka predhodnega vprašanja pred Sodiščem EU s strani nižjih sodišč je fakultativne narave. V predmetni zadevi pritožbeno sodišče ugotavlja, da odločitev o tožbenem zahtevku ni odvisna od rešitve predhodnega vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropske unije.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-2, 20a, 20a/1, 20a/3, 55, 55/1, 55/1-2. ZPotK člen 13. ZPotK-1 člen 15. SPZ člen 142.
potrošniški kredit - razdor kreditne pogodbe - notarski zapis kot izvršilni naslov - izvršljivost notarskega zapisa - zapadlost terjatve - dokazovanje zapadlosti terjatve - opomin - vročanje opomina - prejemna teorija
Izvršilno sodišče mora v primeru v notarskem zapisu sklenjene potrošniške kreditne pogodbe po uradni dolžnosti ugotoviti, ali je upnik dokazal, ne le da je dolžniku vročil pisno izjavo, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti, temveč tudi nastanek odpoklicnega upravičenja v skladu z določbami zakona, ki ureja potrošniške kredite.
Ne zadošča, da upnik dolžniku opomin, naj obveznost izpolni v dodatnem roku, pošlje (tako imenovana oddajna teorija), temveč mora izkazati vročitev opomina dolžniku (tako imenovana prejemna teorija).
spor o pristojnosti - odvetnik kot pravdna stranka - razmejitev med okrajno in okrožno pristojnostjo
V obravnavanem primeru gre za pravdo med tožečo stranko kot odvetnikom iz opravljanja njegove odvetniške dejavnosti in toženo stranko kot samostojnim podjetnikom posameznikom. Odvetnik nima statusa podjetnika. Če svojega poklica ne opravlja v odvetniški družbi, ga opravlja kot zasebnik, kot tak pa ni oseba, za katero se v postopku uporabljajo pravila o gospodarskih sporih.
izpolnitev obveznosti - komu se izpolnjuje - neposredno plačilo naročnika podizvajalcu - sodba presenečenja - opredelitev sodišča do vseh tožbenih trditev
Bistvo tega spora ni uporaba 271. člena OZ, kot napačno meni pritožba, ampak gre za to, da tožena stranka ni pravilno izpolnila svoje obveznosti (280. člen OZ), zato je svojemu sopogodbeniku še naprej ostala zavezana za izpolnitev v vtoževani višini. V pogodbi med pravdnima strankama je bilo namreč dogovorjeno, da bo tožena plačila izvajala neposredno podizvajalcem, če bodo za to izpolnjeni pogoji. V takem primeru preneha obveznost tožene stranke do tožeče (prvi odstavek 280. člena OZ v delu, v katerem določa, da je upravičenec do izpolnitve tudi tretji, če tako določa zakon ali pogodba). Eden od teh pogojev je tudi, da bo podizvajalec predložil s strani izvajalca potrjen račun (da je terjatev podizvajalca do izvajalca pripoznana). Takega računa pa v predmetni zadevi ni bilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00014479
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.. ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.
res iudicata - bistvena kršitev določb postopka - pravnomočno razsojena stvar - odškodninska odgovornost delodajalca - izgubljeni zaslužek - nezgoda pri delu - invalidnost
Ker je bila tožniku priznana invalidnost, v posledici česar je tožnik utrpel vtoževano škodo, tako zaradi poškodbe pri delu kot tudi zaradi tožnikove bolezni, sta bila poškodba pri delu in bolezen sovzrok nastale škode. Tožnikova bolezen namreč ni bila posledica nesreče pri delu in ni z njo v vzročni zvezi, saj tožnikove zdravstvene težave niso takšne, da se ob odsotnosti nesreče pri delu ne bi pojavile, ampak so nasprotno obstajale že pred tem. Zato je tožena stranka odškodninsko odgovorna le v višini 50 %.
ZPP člen 286b, 286b/2. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2. SPZ člen 45, 45/1.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prepozno grajanje kršitev postopka - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - priposestvovalna doba - dobroverna lastniška posest
Ker je pritožnik vedel, da sodišče prve stopnje pravdnih strank ni zaslišalo, ker je prebralo njuni pisni izjavi, je bil razlog za neizvedbo neposrednega zaslišanja strank pritožniku takoj znan. Zatrjevano kršitev pravil postopka bi lahko uveljavljal že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker tega ni storil, je taka pritožbena graja prepozna.
Pritožnik je tožbo za ugotovitev lastninske pravice temeljil na priposestvovanju. Sodišče prve stopnje mu je pravilno odgovorilo, da ni izpolnjen pogoj za pridobitev lastninske pravice na originarni način, zgolj ta pa je v tej pravdi pomemben način pridobitve lastninske pravice.
Neprerekana ugotovitev je, da bi se desetletno priposestvovalno obdobje izteklo 10. 5. 2004, če bi bil pritožnik dobroverni lastniški posestnik. To pa ni bil, ker je bila ves ta čas, to je od 31. 12. 1991 pa vse do 7. 3. 2008, v zemljiški knjigi zaznamovana prepoved obremenitve in odsvojitve nepremičnin. Sedanje stanje posesti ni pomembno, ker se je 7. 5. 2014 nad toženo stranko začel postopek osebnega stečaja.
ZPP člen 257, 258, 258/1, 258/2, 339, 339/2-8. SPZ člen 9, 42, 43, 44, 45, 269.
kršitev pravice do enakega obravnavanja - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - dokaz z zaslišanjem strank - dejanska etažna lastnina - priposestovanje lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - nakup nepremičnine na javni dražbi - dobra vera - zloraba prava
Kljub originarni pridobitvi solastninske pravice na dražbi (solastniški delež do 1/10) ni sodnega varstva, če je prišlo do zlorabe prava.
Ker navedba razlogov za oprostitev ni obvezna sestavina izreka te vrste sodbe (četrti odstavek 364. člena ZKP). Povzemanje izpovedb prič, ni pogoj za zahtevano opredelitev sodišča do odločilnih dejstev.
Vročilnica ima dokazno moč javne listine, za katero velja, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dokaz o vročitvi je mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00013592
ZM člen 37, 37/1. ZFPPIPP člen 19, 19/1, 19/2, 20, 20/3, 20/5, 142, 142/1, 142/1-5, 143, 143/3, 143/3-2, 160, 160/2, 213, 213/1, 213/1-1, 213/3, 214, 214/1. SPZ člen 128, 128/1, 153, 204, 204/1, 206, 206/2. ZPPSL člen 55, 55/1, 60, 60/2. OZ člen 365.
začasna odredba na prepoved vnovčenja bianco menice - sklep o začasni odredbi - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - garancijska pogodba - zavarovanje obveznosti - izročitev bianco menic - potrjena prisilna poravnava - ločitvena pravica - ločitveni upnik - zavarovana terjatev - nezavarovana terjatev - pravica do prednostnega poplačila iz vrednosti premoženja - zastavna pravica - menica - ček - hipotekarna tožba - učinki potrjene prisilne poravnave - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - vrstni red - prodaja predmeta zavarovanja - obseg terjatve - datum dospelosti menice - instrumenti zavarovanja - zastaranje - pretrganje zastaranja - vložitev predloga za izvršbo - nepreklicnost
Kot zavarovana terjatev v insolvenčnem postopku se šteje zgolj tista terjatev upnika, ki je zavarovana s pravico do prednostnega plačila iz vrednosti premoženja, ki je predmet te pravice. Med ločitvene pravice zato spadata, na primer, zastavna pravica, kot tudi pravica fiduciarja pri prenosu lastninske pravice v zavarovanje. Navedeno pomeni, da druga sredstva zavarovanja (npr. menica, ček), ki ne ustvarjajo pravice upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov iz istega premoženja, upniku, v skladu z določbami ZFPPIPP, ne dajejo ločitvene pravice.
Zastavna pravica služi zavarovanju ene ali več terjatev in pooblašča zastavnega upnika, ki mu terjatev ob zapadlosti ni izpolnjena, da se poplača iz vrednosti zastavljenega objekta. Poplačilna pravica zastavnega upnika poleg glavnice zajema tudi obresti in stroške in ima prednost pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Upnik lahko zahteva od sodišča prodajo zastavljene nepremičnine in poplačilo terjatve iz prejete kupnine s hipotekarno tožbo, lahko pa od realnega dolžnika, ki je hkrati osebni dolžnik, zahteva plačilo terjatve z dajatveno tožbo. Dolžnik kljub ustanovljeni zastavni pravici na nepremičnini jamči za terjatev s celotnim premoženjem.
Zakon določa, da potrjena prisilna poravnava ne vpliva na zavarovano terjatev, ne pa, da ne vpliva na ločitveno pravico. Stališče, da potrjena prisilna poravnava ne vpliva (samo) na tožbeni zahtevek iz hipotekarne tožbe, zato iz navedenih določb ZFPPIPP ne izhaja. Po presoji pritožbenega sodišča je zato pravilna takšna razlaga navedenih določb ZFPPIPP, po kateri potrjena prisilna poravnava ne učinkuje na samo terjatev ločitvenega upnika, torej na njegovo materialnopravno upravičenje, da od dolžnika zahteva izpolnitev obveznosti.
V primeru, če vrednost premoženja, danega v zavarovanje, ne dosega zneska zavarovane terjatve, ločitveni upnik v tem delu terjatve poplača pod pogoji prisilne poravnave. Vrstni red, po katerem bi moral zastavni upnik najprej uveljavljati plačilo iz zastavljene stvari in šele če vrednost zastavljenega premoženja ne bi dosegla vrednosti terjatve, razliko izterjati iz drugega dolžnikovega premoženja, bi moral biti v ZFPPIPP izrecno določen, zakon pa takega pravila ne določa.
Ločitveni upnik se lahko do višine zavarovane terjatve poplača iz kateregakoli dolžnikovega premoženja in ni dolžan primarno uveljavljati poplačila iz predmeta zavarovanja.
Upnik ne zatrjuje, da bi se pogodbenika v Garancijski pogodbi ali v menični izjavi karkoli dogovorila glede datuma dospelosti menice. V takem primeru torej velja, da lahko imetnik menice določi rok dospelosti menice, ne sme pa določiti krajšega roka dospelosti kot je v navadi v poslovnem prometu. Pri tem ni nujno, da se dospelost menice ujema z dnem zapadlosti terjatve, ki je podlaga za izdajo bianco menice. Takšno ujemanje bi moralo biti izrecno opredeljeno v menični izjavi, v nasprotnem primeru je treba šteti, da je izpolnitev dospelosti v pristojnosti remitenta. Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz menične izjave ne izhaja datumska omejitev unovčitve, je torej pravilna presoja sodišča prve stopnje, da zatrjevana kršitev ni podana.