CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00013038
ZPP člen 4, 279a, 318, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 357a, 454, 454/1. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZNP člen 4, 7, 37. ZPND člen 2, 4, 7, 7/1, 19, 21, 22a, 22a/1, 22a/2, 22a/3, 22a/5, 22d, 22d/1, 22d/2, 22d/3. ZNP člen 37.
nasilje v družini - prepoved približevanja - razpis naroka - opustitev razpisa naroka - nepravdni postopek - pravila nepravdnega postopka - ugovorni postopek - ugovor nasprotnega udeleženca - načelo kontradiktornosti postopka - načelo obojestranskega zaslišanja strank - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - dokazni standard verjetnosti - zavrnitev dokaznih predlogov - neizvedba predlaganih dokazov - pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - enako varstvo pravic
Vsebinsko se do dokazov nasprotnega udeleženca sodišče prve stopnje ni opredelilo. Pritožba zato utemeljeno graja postopek in argumentacijo sodišča. Delovna metoda sodišča prve stopnje pri izboru dokazov in argumentacija dejanskih ugotovitev je pomanjkljiva, zato pritožba utemeljeno navaja, da je bila zaradi teh formalnih pomanjkljivosti nasprotnemu udeležencu kršena pravica do kontradiktornosti postopka in pravica do enakosti pravic v sodnem postopku. Prav zaradi teh pomanjkljivosti je pritožba lahko uspešno izpodbila zaupanje v dejanske rezultate sodišča prve stopnje. Če bi sodišče zaslišalo udeleženca in nekatere priče ter vpogledalo v listine, bi bila objektivna stvarnost spornega razmerja ugotovljena najmanj s potrebno stopnjo materialne resnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016837
OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/1, 154/3.
odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - stroški postopka - uspeh pravdnih strank - sklep o stroških - stroški odgovora na pritožbo - potrebni stroški
Pritožnica v pritožbi povzema le bolečine, ki jih je tožnik trpel neposredno po poškodbi, zanemari pa dejstvo, da so mu v posledici poškodbe rame ostale trajne bolečine.
Za ugotovitev trajnih omejitev in odmero odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je pomembno, da se je tožnik pred škodnim dogodkom ukvarjal s športnimi aktivnostmi; da bo pri izvajanju športnih aktivnosti in gospodinjskih opravil, ki terjajo dvige rok nad nivo ramen, trajno oviran ter da zaradi tega duševno trpi. Vsa navedena dejstva so dokazana, pri čemer ni pomembno, ali se je tožnik pred nezgodo ukvarjal z vsako od zgoraj omenjenih in primeroma naštetih športnih aktivnosti ter ali je med zaslišanjem omenil prav vsako od njih.
Sodišče je tožniku priznalo stroške enega odgovora na pritožbo. Pritožbi sta mu bili namreč vročeni istočasno, tožena stranka pa je sklep o stroških izpodbijala zgolj iz razlogov, zaradi katerih je izpodbijala odločitev o glavni stvari, zato ni imel nobenega utemeljenega razloga za vložitev dveh ločenih odgovorov na pritožbi.
Upnik mora v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. To je upnik storil in v odgovoru na ugovor dokazal notifikacijo dolžniku o prehodu terjatve na novega upnika.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00014827
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
Predlog kot je podan, da se toženi stranki prepove sklenitev delovnega razmerja na delovnem mestu direktor prodaje oziroma vodja prodaje ni primeren, saj tožnik ne more z začasno odredbo zahtevati prepoved sklenitve delovnega razmerja toženi stranki na določenih delovnih mestih, razen s tožnikom, do konca predmetnega sodnega postopka. V primeru, da bo tožnik glede redne odpovedi iz krivdnih razlogov uspel, pa bo tožena stranka dolžna izvršiti pravnomočno sodno odločbo in v kolikor navedene odločitve ne bo realizirala, bo tožnik lahko svojo terjatev uveljavljal v postopku izvršbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013804
KZ-1 člen 115, 115/1, 116, 116-4, 135, 135/1. ZKP člen 18, 18/1, 39, 39/1, 39/1-6, 327, 359, 359/1, 359/1-1, 372, 372-1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
konkretizacija zakonskih znakov - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev pravice do nepristranskega sodišča - nepristranskost izvedenca - obrazložitev izvedenskega mnenja - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - nedovoljen dokaz - privilegij zoper samoobtožbo - posebne kvalifikatorne okoliščine - umor iz nizkotnih nagibov - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - prostovoljni odstop - odmera kazni obsojencu - kaznivo dejanje grožnje
Zagovornik utemeljeno navaja, da dejanje, ki je predmet krivdoreka pod točko 2, nima zakonskih znakov kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, ker grožnja obdolženca ni bila uperjena zoper oškodovanko ali njej bližnjo osebo oziroma, ker to v opisu ni navedeno. Da so izpolnjeni zakonski znaki tega kaznivega dejanja ne zadošča, da se je oškodovanka čutila ogroženo. Z grožnjo mora storilec ogroziti njo ali njej bližnje osebe, kar pa v opisu kaznivega dejanja ni zatrjevano. Dejanje, katerega zakonski znaki v izreku sodbe niso v celoti konkretizirani, pa ni kaznivo dejanje. Zagovornik zato pravilno ugotavlja, da je sodišče prve stopnje prekršilo kazenski zakon v vprašanju, ali je dejanje iz točke 2 prvostopnega krivdoreka kaznivo dejanje (1. točka 372. člena ZKP).
prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - pobotni ugovor
Šele na naroku je tožena stranka prvič postavila trditev, da naj tožeča stranka zaračunanih del ne bi izvedla, takrat je tudi postavila pobotni ugovor. Ker pred tem to vprašanje ni bilo sporno, so za sklepčnost zahtevka zadoščale navedbe tožeče stranke, da naj bi "za toženo opravila storitev barvanja okvirjev motorjev v obsegu in na način, ki izhaja iz računov, ki so sestavni del trditvene podlage". Obseg trditev, ki so potrebne za ugoditev zahtevku, je namreč odvisen tudi od nasprotne stranke. Sodišče prve stopnje je zato pravilno na naroku tožeči stranki dodelilo rok, da se o novih navedbah tožene stranke opredeli in navedbe v tretji pripravljalni vlogi zato niso prepozne in očitana kršitev postopka ni podana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00013911
ZPP člen 7, 286, 286/1, 286/4, 286/5.
odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije (bolnice) - protipravno ravnanje - kršitev pojasnilne dolžnosti - prekluzija - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - navajanje dejstev po prvem naroku za glavno obravnavo - predlaganje novih dokazov po prvem naroku za glavno obravnavo - pogoj nekrivde - pravica do izjave - razpravno načelo
Sistem prekluzij je predpisan z namenom pospešitve in koncentracije postopka ter varstva pravic stranke do sojenja v razumnem roku. Od strank zahteva procesno disciplino, saj terja skrbno pripravo na sodni postopek in strankam samim nalaga odgovornost za zbiranje procesnega gradiva. Vendar pa sodišče prekluzij ne sme razlagati tako togo, da bi njihova uporaba ogrozila vsebinsko pravilno odločanje v zadevi. Zaradi različnosti procesnih položajev vsak konkretni primer terja iskanje ustreznega ravnovesja med namenom prekluzij in razlago krivde po četrtem odstavku 286. člena ZPP.
Po oceni pritožbenega sodišča bi sicer zunajobravnavni senat, glede na dejstvo, da je odločal o ugovoru zoper obtožnico, moral sprejeto odločitev opreti oziroma utemeljiti z določbo drugega odstavka 277. člena ZKP, saj lahko po določilih 352. člena ZKP zavrže obtožnico le sodeči senat med glavno obravnavo oziroma po njej. V taki oziroma obravnavani procesni situaciji je zato za presojo dovoljenosti pritožbe in upravičencev do pritožbe zoper odločbo zunajobravnavnega senata potrebno uporabiti določbo 283. člena ZKP in ne splošno določbo 399. člena ZKP glede pritožbe zoper sklep.
Prvi odstavek 283. člena ZKP določa, da se zoper odločbo senata iz 277. člena tega zakona lahko pritožita tožilec in oškodovanec. Obdolženec torej ni naveden med upravičenci do pritožbe, ker praviloma nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper tak sklep. Le povsem izjemoma bi lahko obdolženec imel pravni interes, da s pritožbo doseže drugačno, zanj še ugodnejšo odločitev, npr. ustavitev kazenskega postopka, namesto zavrženja obtožnega akta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00013597
ZPP člen 155, 155/1, 254, 254/3.
denarna odškodnina zaradi razlastitve - razlastitev nepremičnine - izbira metode cenitve - metoda za oceno višine odškodnine - določitev višine odškodnine - namembnost zemljišča ob razlastitvi - potrebni stroški - imenovanje novega izvedenca - dokazni predlog z novim izvedencem - prosta izbira odvetnika - sedež odvetnika izven kraja sodišča - svobodna izbira odvetnika
Dokazovanje z drugim izvedencem ali cenilcem se ponovi takrat, ko nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, ki se ga ne da odpraviti z zaslišanjem izvedenca.
Potni stroški odvetnice brez dvoma sodijo med potrebne izdatke, čeprav ima svojo pisarno izven območja sodišča, pri katerem je tekel postopek. Prvenstveno je treba upoštevati strankino pravico do proste izbire odvetnika, ob dejstvu, da pooblastitelju ni mogoče očitati, da je to pravico zlorabil.
sklep o določitvi sodnih penalov - pravno sredstvo - pritožba - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka
Ko ZIZ določa, da o določitvi sodnih penalov odloča sodišče v izvršilnem postopku, to ne pomeni, da je dolžnikovo pravno sredstvo zoper sklep o določitvi sodnih penalov ugovor. ZIZ določa, kdaj je dolžnikovo pravno sredstvo zoper sklep sodišča prve stopnje ugovor; to je le v primeru, da je zoper dolžnika izdan sklep o izvršbi. Ugovor po izteku roka ima naravo izrednega pravnega sredstva znotraj izvršilnega postopka oziroma natančneje postopka izvršbe. Ker pa sklep o določitvi sodnih penalov, ki je sicer izdan v izvršilnem postopku, ni sklep o izvršbi, je pravno sredstvo dolžnika zoper ta sklep pritožba. ZIZ pravnega sredstva pritožbe po izteku roka ne pozna.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK00012939
ZPP člen 339, 339/2, 458, 458/1. ZPrCP člen 56, 56/1, 56/1-2.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
ZPrCP v 2. točki prvega odstavka 56. člena nalaga vozniku, ki se vključuje v cestni promet ali prednostno cesto, da pusti mimo vsa vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se vključuje, pri prečkanju prometnega pasu pa vozila, katerih smer vožnje seka tudi, če se vključuje z nekategorizirane ceste v prometno javni cesti. Enako velja za primer, ko se vključuje v promet na cesti s parkirnega prostora, pločnika ali druge površine, ki ni cesta. Ta določba se uporablja za primere, ko se voznik vključuje v promet na cesti iz neke prometne površine, ki ni cesta. V konkretnem primeru pa gre v naravi za stičišče oz. križišče (le formalno kategorizirane z nekategorizirano cesto) enakovrednih cest, kjer se odvija promet brez omejitev ali prepovedi, zato je treba uporabiti „desno pravilo“.
prikrajšanje pri plači - plačilo za dejansko opravljeno delo - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - povečan obseg dela
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi vseh izvedenih dokazov lahko ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, za izvedbo dokazov po prvem odstavku 34. člena ZDSS-1 ni bilo podlage.
Povečanje obsega dela, ob okoliščini, da se vsebina tožnikovega dela ni spremenila, ne utemeljuje njegovega prikrajšanja iz naslova plačila po dejansko opravljenem delu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00012952
OZ člen 131, 147, 153, 153/3, 171, 171/1, 186, 186/1. ZDR člen 184. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost - odgovornost zavarovalnice - direktna tožba zoper zavarovalnico - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom - prispevek oškodovanca - skrbnost oškodovanca - skrbnost ravnanja - opustitev dolžnega ravnanja - deljena odgovornost - delna razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti - nevarna dejavnost - nevarna stvar - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena pravno relevantnih izvedenih dokazov
Presoja deljene odgovornosti v luči 171. člena OZ je drugačna od presoje delne razbremenitve odgovornosti imetnika nevarne stvari v smislu tretjega odstavka 153. člena OZ. Če toženkin zavarovanec odgovarja po načelu objektivne odgovornosti, so njegove krivdne opustitve pomembne, ker jih je treba upoštevati ob presoji deleža tožnikovega soprispevka po tretjem odstavku 153. člena OZ. Pri tej presoji mora sodišče tehtati med stopnjo povečane nevarnosti in morebitnimi neskrbnimi ravnanji oziroma opustitvami obratovalca ter oškodovanca, ki so v pravno relevantni vzročni zvezi z nastankom škode. Pri presoji po 171. členu OZ pa sodišče tehta le med neskrbnimi ravnanji oziroma opustitvami povzročitelja škode in oškodovanca
ZS člen 114, 114/1, 114/2, 114/3, 114/4. ZS-H člen 24, 24/1. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-50. ZUODNO člen 2, 2-146. ZPP člen 25, 25/1.
izrek o nepristojnosti sodišča po uradni dolžnosti - odstop zadeve drugemu sodišču - spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč - sodni okraj - katastrska občina
Na podlagi tretjega odstavka 114. člena ZS je območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč določeno s katastrskimi občinami. Ker vlada na podlagi pooblastila iz četrtega odstavka 114. člena ZS ni sprejela uredbe, ki bi določila, katere katastrske občine spadajo v območje posameznega okrajnega sodišča, se za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve tega zakona (prvi odstavek 24. člena ZS-H).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013531
ZKP člen 339, 339/1. KZ-1 člen 62, 62/2.
dopustnost pritožbe - postopek za preklic pogojne obsodbe - posebni pogoj - plačilo preživnine
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek za preklic pogojne obsodbe. Navedeni razlogi in stališča tudi v obravnavanem primeru po oceni pritožbenega sodišča glede na dejstvo, da je bila z izpodbijano odločitvijo prekršena pravica ml. oškodovanke oziroma njene zakonite zastopnice, dajejo utemeljeno podlago za sklep, da je pritožba pooblaščenca dovoljena. Utemeljujejo pritožbene navedbe, da je odločitev sodišča prve stopnje vsaj preuranjena. V ponovljenem postopku bo zato moralo v zvezi z zagovorom obsojenca o nezmožnosti izpolnitve posebnega pogoja izvesti dokaze, ki bi takšno izpovedbo obsojenega morebiti lahko potrdili, sicer pa sprejeti drugačno odločitev.
omejitev teka obresti - ne ultra alterum tantrum - načelo formalne legalitete - časovne meje pravnomočnosti
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za omejitev teka zakonskih zamudnih obresti za čas po 1. 1. 2002, saj je v izvršilnem naslovu določno naložena obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti od 1. 1. 1998 do 31. 12. 2006 in od 1. 1. 2007 dalje, torej je izrecno naloženo plačilo zakonskih zamudnih obresti tudi po 1. 1. 2002.
Pritožbi ni mogoče odreči pravilnosti tudi, ko opozarja na nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih, to je tistih, ki so bila podlaga za presojo sodišča prve stopnje o obdolženčevi zmožnosti plačila preživnine za oba otroka v času, ko je prejemal dohodke.
začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - varovanje koristi otroka - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - določitev stikov z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je do stopnje verjetnosti izkazano, da je materino zavedanje pomena reda v življenju otroka, predvsem glede prehranjevanja, spanja in obiskovanja vrtca okrnjeno. Skupaj z ugotovitvami iz mnenja CSD sledi verjeten zaključek, da njeno psihofizično stanje ni stabilno do te mere, da bi lahko zagotavljala primerno življenjsko okolje dečku in da je v tej fazi postopka na ravni verjetnosti izkazano nekontrolirano vedenje matere, nezmožnost presoje realnosti in obremenjevanje otroka s svojimi stiskami, kar vsekakor predstavlja okoliščine, ki terjajo od sodišča, da dečka hitro, z namenom varovanja njegove največje koristi, začasno dodeli v varstvo in vzgojo očetu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00013096
ZIZ člen 272. OZ člen 256.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba - izročilna pogodba - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - verjeten izkaz nevarnosti - objektivna nevarnost - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine
Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve zadostuje že zgolj obstoj nevarnosti, ne glede na to, ali ta izvira s strani dolžnika, tretjega ali višje sile, torej ne glede na to, kaj jo je povzročilo. Za zavarovanje nedenarne terjatve torej ni potreben pogoj subjektivne nevarnostni oziroma dolžnikovega ogrožanja izvršbe z razpolaganjem s svojim premoženjem. Zadošča izkaz obstoja objektivne nevarnosti.
Tožnica v pritožbi pravilno opozarja, da je verjetno, da je nekdo, ki je s sklenitvijo posla v škodo upnikov že pripomogel k oškodovanju tožnice, sposoben to storiti še enkrat in da prepoved odtujitve nepremičnin v korist tožničine dolžnice (prve toženke) za takšno ravnanje ne more predstavljati resne ovire glede na to, da gre za pravico prve toženke, ki se ji lahko kadarkoli odpove oziroma predlaga njen izbris iz zemljiške knjige.
izpolnitev obveznosti - komu se izpolnjuje - neposredno plačilo naročnika podizvajalcu - sodba presenečenja - opredelitev sodišča do vseh tožbenih trditev
Bistvo tega spora ni uporaba 271. člena OZ, kot napačno meni pritožba, ampak gre za to, da tožena stranka ni pravilno izpolnila svoje obveznosti (280. člen OZ), zato je svojemu sopogodbeniku še naprej ostala zavezana za izpolnitev v vtoževani višini. V pogodbi med pravdnima strankama je bilo namreč dogovorjeno, da bo tožena plačila izvajala neposredno podizvajalcem, če bodo za to izpolnjeni pogoji. V takem primeru preneha obveznost tožene stranke do tožeče (prvi odstavek 280. člena OZ v delu, v katerem določa, da je upravičenec do izpolnitve tudi tretji, če tako določa zakon ali pogodba). Eden od teh pogojev je tudi, da bo podizvajalec predložil s strani izvajalca potrjen račun (da je terjatev podizvajalca do izvajalca pripoznana). Takega računa pa v predmetni zadevi ni bilo.