Pritožbi ni mogoče odreči pravilnosti tudi, ko opozarja na nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih, to je tistih, ki so bila podlaga za presojo sodišča prve stopnje o obdolženčevi zmožnosti plačila preživnine za oba otroka v času, ko je prejemal dohodke.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - kršitev dostojanstva - enotna odškodnina - enotna odškodnina zaradi kršitve dostojanstva - odškodnina za strah - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina zaradi okrnitve svobode
OZ v 181. členu obravnava posledice protipravnih ravnanj kot posebno obliko nepremoženjske škode, za katero predvideva prisojo enotne odškodnine. Denarna odškodnina za druge oblike nepremoženjske škode na podlagi 179. člena OZ pa se lahko prisodi (posebej), če se te škode pojavijo v posebej izraziti obliki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00013911
ZPP člen 7, 286, 286/1, 286/4, 286/5.
odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije (bolnice) - protipravno ravnanje - kršitev pojasnilne dolžnosti - prekluzija - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - navajanje dejstev po prvem naroku za glavno obravnavo - predlaganje novih dokazov po prvem naroku za glavno obravnavo - pogoj nekrivde - pravica do izjave - razpravno načelo
Sistem prekluzij je predpisan z namenom pospešitve in koncentracije postopka ter varstva pravic stranke do sojenja v razumnem roku. Od strank zahteva procesno disciplino, saj terja skrbno pripravo na sodni postopek in strankam samim nalaga odgovornost za zbiranje procesnega gradiva. Vendar pa sodišče prekluzij ne sme razlagati tako togo, da bi njihova uporaba ogrozila vsebinsko pravilno odločanje v zadevi. Zaradi različnosti procesnih položajev vsak konkretni primer terja iskanje ustreznega ravnovesja med namenom prekluzij in razlago krivde po četrtem odstavku 286. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 407, 407/1, 408, 408/1, 409, 409/1, 410, 410/1.
postopek osebnega stečaja - sklep o odpustu obveznosti - izrek sklepa - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti - nedovoljena pritožba - pojasnjevalna dolžnost sodišča - laična pritožba - pravni interes za pritožbo
Pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izrek in obrazložitev pisnega sklepa, če v izreku sklepa ni vsebovana nobena odločitev sodišča. Brez ugotovitve premoženja, ki še spada v stečajno maso, in ki bo predmet razdelitve po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, zapis v izreku sklepa, da se terjatve upnikov lahko plačajo iz premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso v skladu s 410. členom ZFPPIPP, ne predstavlja odločitve sodišča. Zato dolžnica z navedbami v pritožbi, kaj po njenem stališču ne spada v stečajno maso, ne more pri pritožbenem sodišču doseči odločitve o obsegu stečajne mase iz katere bodo lahko upniki poplačani po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti.
Iz navedb dolžnice v ugovoru je razbrati, da je dolžnica nezadovoljna z informacijami, ki jih ima o poteku postopka, iz odgovora upraviteljice pa, da dolžnica ne pozna instituta odpusta obveznosti. V takem primeru mora sodišče laični dolžnici posvetiti posebno pozornost pojasnjevanja, saj ima v postopku, v katerem sodišče odloča o unovčenju premoženja dolžnice in o razdelitvi stečajne mase upnikom dolžnice, dolžnica pravico vedeti, kaj še spada v stečajno maso po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti in v kakšni višini so upnikom stečajne dolžnice (glede na poplačilo njihovih terjatev iz unovčenega premoženja stečajne dolžnice) odpuščene obveznosti, oziroma za koliko upraviteljica predvideva, da bodo še poplačane terjatve upnikov iz premoženja stečajne dolžnice, ki do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti spada v stečajno maso, a še ni bilo unovčeno, če za tako premoženje stečajna upraviteljica ve. Navedene informacije bo morala upraviteljica navesti v rednem poročilu, zaenkrat pa jih še ni. Zato na podlagi podatkov v spisu pritožbeno sodišče dolžnici ne more podati odgovorov na vsa njena vprašanja, dolžno pa ji jih bo glede na vsebino ugovora podati sodišče prve stopnje na podlagi poročila stečajne upraviteljice.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00014827
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
Predlog kot je podan, da se toženi stranki prepove sklenitev delovnega razmerja na delovnem mestu direktor prodaje oziroma vodja prodaje ni primeren, saj tožnik ne more z začasno odredbo zahtevati prepoved sklenitve delovnega razmerja toženi stranki na določenih delovnih mestih, razen s tožnikom, do konca predmetnega sodnega postopka. V primeru, da bo tožnik glede redne odpovedi iz krivdnih razlogov uspel, pa bo tožena stranka dolžna izvršiti pravnomočno sodno odločbo in v kolikor navedene odločitve ne bo realizirala, bo tožnik lahko svojo terjatev uveljavljal v postopku izvršbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013804
KZ-1 člen 115, 115/1, 116, 116-4, 135, 135/1. ZKP člen 18, 18/1, 39, 39/1, 39/1-6, 327, 359, 359/1, 359/1-1, 372, 372-1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
konkretizacija zakonskih znakov - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev pravice do nepristranskega sodišča - nepristranskost izvedenca - obrazložitev izvedenskega mnenja - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - nedovoljen dokaz - privilegij zoper samoobtožbo - posebne kvalifikatorne okoliščine - umor iz nizkotnih nagibov - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - prostovoljni odstop - odmera kazni obsojencu - kaznivo dejanje grožnje
Zagovornik utemeljeno navaja, da dejanje, ki je predmet krivdoreka pod točko 2, nima zakonskih znakov kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, ker grožnja obdolženca ni bila uperjena zoper oškodovanko ali njej bližnjo osebo oziroma, ker to v opisu ni navedeno. Da so izpolnjeni zakonski znaki tega kaznivega dejanja ne zadošča, da se je oškodovanka čutila ogroženo. Z grožnjo mora storilec ogroziti njo ali njej bližnje osebe, kar pa v opisu kaznivega dejanja ni zatrjevano. Dejanje, katerega zakonski znaki v izreku sodbe niso v celoti konkretizirani, pa ni kaznivo dejanje. Zagovornik zato pravilno ugotavlja, da je sodišče prve stopnje prekršilo kazenski zakon v vprašanju, ali je dejanje iz točke 2 prvostopnega krivdoreka kaznivo dejanje (1. točka 372. člena ZKP).
ZPP člen 141, 141/1, 142, 142/3, 142/4. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2016) člen 12.
zamudna sodba - opustitev vložitve odgovora na tožbo - osebno vročanje - vročanje tožbe - vročilnica kot javna listina - obvestilo o poskusu vročitve - domneva o resničnosti vsebine javne listine - zakonska fikcija vročitve - neuporaben hišni predalčnik - predčasen odstop od najemne pogodbe - vlaganja najemnika v nepremičnino
Glede na prejeto obvestilo bi torej toženka ob razumni skrbnosti in odsotnosti sodne pošiljke po izteku petnajstdnevnega roka morala preveriti, kje je sodno pisanje, in poskrbeti za njegov prevzem. Na pravilnost vročitve, ki je opravljena skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP s potekom petnajstdnevnega roka za prevzem pošiljke na pošti, vračilo pošiljke sodišču, ki je vročitev odredilo, ne vpliva.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 105a, 105a/1, 212.
olajšave pri plačilu sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - smiselna uporaba določb ZPP - trditveno in dokazno breme - predpostavke za oprostitev plačila sodnih taks - ogrožanje dejavnosti - odlog plačila sodne takse - unovčenje premoženja - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - nedovoljene pritožbene novote - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - pravica do pravnega sredstva
Stranka, ki želi olajšavo pri plačilu sodne takse, nosi trditveno in dokazno breme, da je njeno likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje takšno, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti. Zato mora stranka, v kolikor razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne. Brez pravočasnih in konkretnih navedb o nezmožnosti unovčitve premoženja stranke, njen predlog za oprostitev plačila sodne takse ne more biti uspešen.
Stranko je mogoče plačila sodnih taks oprostiti le ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev, pri čemer je trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja teh pogojev na stranki oziroma predlagatelju, če pa ta trditvenemu in dokaznemu bremenu glede izpolnjevanja teh pogojev ne zadosti, zahtevano plačilo sodne takse ne pomeni nesorazmernega oteževanja in kršitve pravice do pravnega sredstva.
Sodišče prve stopnje je presojalo tudi subjektivno nevarnost, ker jo je upnica zatrjevala kot vzrok nevarnosti bodoče nemožnosti izvršbe, kar je kot posledica objektivno dejstvo.
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - izkaz verjetnosti pravice, ki preprečuje izvršbo - vročitev ugovora tretjega upniku - nepremičnina - prekarij - zaupnost razmerja med pogodbenikoma - prodaja nepremičnin - preklic prekarija
Če tretji svoje pravice na predmetu izvršbe ne izkaže s stopnjo verjetnosti, njegovega ugovora sodišče upniku ne vroči v odgovor. Vendar pa, če sodišče to vseeno stori, navedeno sodišča ne odveže obveznosti, da ob poznejši ugotovitvi, da pravica ni verjetno izkazana, šteje, da ugovor ni utemeljen in ugovor zavrne.
Prekarija ni mogoče primerjati niti s podzakupom ali najemom oziroma zakupom oziroma določb o podzakupu ali najemu in zakupu ni mogoče smiselno uporabljati v primeru prekarija, saj gre pri prekariju za podvrsto posodbene pogodbe, katere značilnost je neodplačnost in, kar je bistveno, zaupnost razmerja. Zaupnost takega razmerja ni enostranska, temveč zadeva obe stranki. Tako kot izposojevalec ne sme prepustiti rabe tretji osebi brez dovoljenja posodnika, tudi ni mogoče šteti, da posodbena pogodba oziroma prekarij kot podvrsta posodbene pogodbe veže še koga drugega, kot stranke pogodbe. Navedeno pa pomeni, da novega lastnika stvari ni mogoče siliti, da v tako razmerje vstopi ali šteti, da ga veže prekarij, podeljen s strani prejšnjega lastnika, ki bi ga moral preklicati. S prodajo nepremičnine je prekarij prenehal po naravi stvari.
Izpodbijana sodba predstavlja sodbo presenečenja, ker tožniku, kljub jasnim in veljavnim pogodbenim določilom, ne dopušča možnosti predčasne izterjave posojila.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-2, 20a, 20a/1, 20a/3, 55, 55/1, 55/1-2. ZPotK člen 13. ZPotK-1 člen 15. SPZ člen 142.
potrošniški kredit - razdor kreditne pogodbe - notarski zapis kot izvršilni naslov - izvršljivost notarskega zapisa - zapadlost terjatve - dokazovanje zapadlosti terjatve - opomin - vročanje opomina - prejemna teorija
Izvršilno sodišče mora v primeru v notarskem zapisu sklenjene potrošniške kreditne pogodbe po uradni dolžnosti ugotoviti, ali je upnik dokazal, ne le da je dolžniku vročil pisno izjavo, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti, temveč tudi nastanek odpoklicnega upravičenja v skladu z določbami zakona, ki ureja potrošniške kredite.
Ne zadošča, da upnik dolžniku opomin, naj obveznost izpolni v dodatnem roku, pošlje (tako imenovana oddajna teorija), temveč mora izkazati vročitev opomina dolžniku (tako imenovana prejemna teorija).
priposestvovanje - družbena lastnina - ugotovitev lastninske pravice - prenos pravice uporabe - ureditev zemljiškoknjižnega stanja - gradnja na tujem - lastninjenje družbene lastnine - tek priposestvovalne dobe - dobrovernost posestnika - pomanjkljiva dokazna ocena
Če je bilo zemljišče do konca graditve v družbeni lastnini, graditelj ni mogel pridobiti lastninske pravice, četudi je kasneje (ko je bil gradbeni objekt že zgrajen) zemljišče prenehalo biti družbena lastnina.
Posplošeno stališče sodišča prve stopnje, da je priposestvovalna doba prenehala teči s toženčevo pridobitvijo lastninske pravice dne 18. 5. 2007, je materialnopravno zmotno. Vpliv spremembe lastništva na tek priposestvovalne dobe je odvisen od okoliščin konkretnega primerna, ki pa jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.
Ker se za priposestovanje lastninske pravice zahteva lastniška posest, je sodišče prve stopnje pravilno zožilo definicije dobre vere na osebo, ki ne ve in ne more vedeti, da ni lastnik stvari.
spor o pristojnosti - odvetnik kot pravdna stranka - razmejitev med okrajno in okrožno pristojnostjo
V obravnavanem primeru gre za pravdo med tožečo stranko kot odvetnikom iz opravljanja njegove odvetniške dejavnosti in toženo stranko kot samostojnim podjetnikom posameznikom. Odvetnik nima statusa podjetnika. Če svojega poklica ne opravlja v odvetniški družbi, ga opravlja kot zasebnik, kot tak pa ni oseba, za katero se v postopku uporabljajo pravila o gospodarskih sporih.
prekinitev postopka - vzorčni postopek - nadaljevanje postopka
To, da je tožena stranka po izdaji izpodbijanega sklepa predlagala prekinitev postopka iz razloga vložene revizije zoper pravnomočno odločitev v vzorčnem postopku, na presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa nima nobenega vpliva.
sporna višina terjatve - dokazovanje z izvedencem - pisno izvedensko mnenje - pripombe strank na izvedensko mnenje - ustno zaslišanje izvedenca - opustitev zaslišanja izvedenca - pravica do izjave o dokazu - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe - določitev drugega izvedenca
Čeprav je toženec podal več pripomb na izvedensko mnenje ter izrecno zahteval, naj ga izvedenec podrobneje obrazloži in ustrezno korigira, sodišče izvedenca ni povabilo na narok. Toženca je s tem prikrajšalo za pravico do obravnavanja, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pojasnilo sodišča v izpodbijani sodbi, da stranki nista predlagali novega izvedenca, ni sprejemljivo. Dokazovanje z drugim izvedencem pride po tretjem odstavku 254. člena ZPP na vrsto šele takrat, ko pomanjkljivosti mnenja ali dvoma o njegovi pravilnosti ni mogoče odpraviti z zaslišanjem izvedenca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00013096
ZIZ člen 272. OZ člen 256.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba - izročilna pogodba - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - verjeten izkaz nevarnosti - objektivna nevarnost - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine
Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve zadostuje že zgolj obstoj nevarnosti, ne glede na to, ali ta izvira s strani dolžnika, tretjega ali višje sile, torej ne glede na to, kaj jo je povzročilo. Za zavarovanje nedenarne terjatve torej ni potreben pogoj subjektivne nevarnostni oziroma dolžnikovega ogrožanja izvršbe z razpolaganjem s svojim premoženjem. Zadošča izkaz obstoja objektivne nevarnosti.
Tožnica v pritožbi pravilno opozarja, da je verjetno, da je nekdo, ki je s sklenitvijo posla v škodo upnikov že pripomogel k oškodovanju tožnice, sposoben to storiti še enkrat in da prepoved odtujitve nepremičnin v korist tožničine dolžnice (prve toženke) za takšno ravnanje ne more predstavljati resne ovire glede na to, da gre za pravico prve toženke, ki se ji lahko kadarkoli odpove oziroma predlaga njen izbris iz zemljiške knjige.
Kot izhaja iz poročil izvršitelja z dne 12. 5. 2017 v spisu, je njegov pomočnik 11. 5. 2017 med 16.20 in 16.35 uro poskusil opraviti rubež na sedežu prvega dolžnika v C. in ugotovil, da je na naslovu neznan. Glede na dovoljeno izvršbo zoper solidarna dolžnika, je pomočnik izvršitelja utemeljeno poskusil opraviti rubež na naslovu drugega dolžnika. Za to ni potreboval upnikovega predloga za opravo ponovnega rubeža, kot je zmotno razlogovalo sodišče prve stopnje, saj ni šlo za ponovni rubež, ampak za prvi rubež pri drugem dolžniku, predlog pa je bil zajet v dovolitvi izvršbe. Neracionalno bi bilo, če bi za tisti dan zaključil z opravo izvršilnih dejanj in čakal na navodila upnika kje naj opravi rubež pri prvem dolžniku (II. točka izreka sklepa).
V tem primeru gre za opravo dveh rubežev, ki sta se opravljala na različnih krajih za dva različna dolžnika. Zato so bili stroški dveh poskusov rubežev potrebni za izvršbo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00013552
OZ člen 131, 131/1, 132, 174, 179.
zavarovanje splošne civilne odgovornosti - pogodbeno zavarovanje odgovornosti - zavarovalna polica - krivdna odškodninska odgovornost - vzrok padca - padec z lestve - poškodba pri padcu z lestve - delo na naslonski lestvi - poškodba ledveno križne hrbtenice - prijava škode zavarovalnici - razhajanje v izjavah prič - premoženjska in nepremoženjska škoda
Čeprav je šlo za lestev brez napak, ki je imela širšo spodnjo prečko ter se je vedelo, kako oz. kje je prislonjena, lahko tisti, ki na njej stoji, zaradi trka vanjo izgubi ravnotežje in pade. Življenjsko je, da je tožnik zaradi nepričakovanega udarca v lestev izgubil ravnotežje, padel in se poškodoval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016837
OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/1, 154/3.
odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - stroški postopka - uspeh pravdnih strank - sklep o stroških - stroški odgovora na pritožbo - potrebni stroški
Pritožnica v pritožbi povzema le bolečine, ki jih je tožnik trpel neposredno po poškodbi, zanemari pa dejstvo, da so mu v posledici poškodbe rame ostale trajne bolečine.
Za ugotovitev trajnih omejitev in odmero odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je pomembno, da se je tožnik pred škodnim dogodkom ukvarjal s športnimi aktivnostmi; da bo pri izvajanju športnih aktivnosti in gospodinjskih opravil, ki terjajo dvige rok nad nivo ramen, trajno oviran ter da zaradi tega duševno trpi. Vsa navedena dejstva so dokazana, pri čemer ni pomembno, ali se je tožnik pred nezgodo ukvarjal z vsako od zgoraj omenjenih in primeroma naštetih športnih aktivnosti ter ali je med zaslišanjem omenil prav vsako od njih.
Sodišče je tožniku priznalo stroške enega odgovora na pritožbo. Pritožbi sta mu bili namreč vročeni istočasno, tožena stranka pa je sklep o stroških izpodbijala zgolj iz razlogov, zaradi katerih je izpodbijala odločitev o glavni stvari, zato ni imel nobenega utemeljenega razloga za vložitev dveh ločenih odgovorov na pritožbi.