CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00017780
ZPP člen 333. ZASP člen 5. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-f, 119, 119/1, 119/1-a.
izbris znamke iz registra - začasna odredba za prepoved uporabe znaka - avtorsko delo - pomanjkanje individualnosti - pomanjkanje izvirnosti - grafična podoba - slaba vera - dokazna ocena - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - očitek protispisnosti - rok za pritožbo - prekluziven rok
Slaba vera predstavlja subjektivno stanje, namen, ki ni združljiv s sprejetimi standardi poštenega in etičnega ravnanja, preverja pa se z objektivnimi dejstvi in ga je treba ocenjevati od primera do primera, ocena pa se opravi z vidika ''splošnega poznavanja zadevnega gospodarskega področja''. Slaba vera prijavitelja je izkazana, če je ta vedel, da nekdo drug že uporablja znamko za označevanje enakega ali podobnega blaga z namenom posega v položaj drugega brez utemeljenega razloga.
Očitana protispisnost ni podana, ker so razlogi v izpodbijanih točkah povsem jasni in so notranje skladni. Med povzetimi izjavami in bistvom izpovedanega ni razhajanj po smislu, zaradi česar je sodbo mogoče preizkusiti tudi v tem delu in v zvezi s tem ni podana zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Potrebno je poudariti, da ta postopkovna kršitev ni podana, če sodišče te dokaze napačno dokazno tolmači (jim pripiše napačni dokazni pomen), saj gre v tem primeru lahko le za zmotno dokazno oceno, torej za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, česar pa višje sodišče v obravnavanem primeru ni ugotovilo. Omenjena kršitev postopka tudi ni podana, če se v utemeljitev svoje ugotovitve sodišče na dokaz sploh ne sklicuje ali če je določeno dejstvo ugotovilo drugače, kot izhaja iz listine oziroma izpovedbe priče, saj gre v tem primeru za dokazno oceno, ne pa protispisnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013148
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 9, 51, 80, 125, 435.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dokazne ocene - nedovoljen pritožbeni razlog - protispisnost - relativna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje se ni dolžno opredeliti do prav vsakega dokaza, ki ga je izvedlo, pač pa je pravilno navedlo razloge le o tistih dokazih, na katere je oprlo svojo sodbo. Navedeno ne pomeni, da je obrazložitev izpodbijane sodbe pomanjkljiva. S temi očitki tožena stranka pravzaprav izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti.
Protispisnost je napaka tehnične narave, gre za napačen postopek prenosa (napačen prepis oziroma povzemanje), pri katerem se sodišče ne opredeljuje, zlasti ne vrednostno, česa takega pa tožena stranka ne zatrjuje, pač pa trdi, da je sodišče prve stopnje odločilo v nasprotju s temi dokazi, kar je rezultat sodnikovega sklepanja. To pa ne predstavlja zatrjevane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, temveč nasprotovanje oceni dokazov oziroma izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, kar je, v sporu majhne vrednosti nedopusten pritožbeni razlog.
namestitev v varovani oddelek - pogoji za sprejem - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda
Kadar oseba privoli v sprejem na zdravljenje bodisi v psihiatrično bolnišnico, varovani oddelek ali v nadzorovano obravnavo, takrat odločba sodišča ni potrebna
Tožnica revizije ni vložila po odvetniku, prav tako tudi ni zatrjevala oziroma ni priložila dokazila, da bi imela opravljen pravniški državni izpit, zato je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 91. člena ZPP utemeljeno vlogo (revizijo) zavrglo.
Okoliščina, da je obdolženec spoznan za krivega zgolj posedovanja pornografskega in drugačnega seksualnega gradiva, ki vključuje mladoletne osebe, ne pa tudi prikazovanja in izdelave ter posredovanja pa ob dejstvu, da je imel obdolženec shranjenih veliko število video datotek ne more biti razlog za zmanjšanje obdolžencu znotraj pogojne obsodbe določene zaporne kazni, za kar se v pritožbi zavzema obdolženčev zagovornik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOPALIŠČA
VSL00013885
ZPPDUP člen 9, 22, 22/2. ZPP člen 9, 11, 11/1, 359. ZPPDej člen 21, 22, 22/2, 30.
zavrženje tožbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - prepoved reformacije in peius - poštena uporaba procesnih pravic - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - zloraba procesnih pravic - nepravdni postopek - pokop - soglasje najemnika groba - nadomestitev soglasja - sodna odločba - prekop groba - mirovalna doba
Če najemnik groba soglasja za pokop trupla v grob, katerega najemnik je in za katerega skrbi, ne da, njegove volje sodišče s svojo odločitvijo ne more nadomestiti. V takem primeru določbe ZPPDej ne omogočajo, da bi manjkajoče soglasje nadomestilo sodišče v (ne)pravdnem postopku.
Izplačevanja denarne dajatve za 6 mesecev nazaj ni mogoče odrediti, če za takšen čas pravica sploh ni priznana, ker je telesna okvara ugotovljena s poznejšim datumom.
ZKP člen 371, 371/2, 506, 506/3, 506/4. URS člen 22.
postopek za preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - razpis seje - pravica do izjave obdolženca - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje ni odločalo po predpisanem postopku iz 506. člena Zakona o kazenskem postopku, kar pomeni kršitev drugega odstavka 371. člena ZKP. Obsojencu tudi ni omogočilo, da se izjasni do zbranih dokazov v zvezi z odločitvijo o preklicu pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.
ZUP v prvem odstavku 113. člena določa, da stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu in podobno) gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V drugem odstavku istega člena pa je nadalje določeno, da če se je postopek začel po uradni dolžnosti, gredo stroški v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno, ali če se v postopku izkaže, da ga je ta povzročila s svojim protipravnim ravnanjem. Če se je postopek končal za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa, razen osebnih stroškov stranke (stroške za njen prihod, izgubo časa in zaslužka).
izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost - diskrecijska pravica
Dejansko stanje iz 33. člena ZSVarPre v obravnavnem primeru ni izkazano. Glede na višino pravilno ugotovljenega dohodka, lastništvo nepremičnin, avtomobila in dveh motorjev ni mogoče ugotoviti, da se je tožnik znašel v položaju materialne ogroženosti iz razlogov, na katere ni oziroma ne more vplivati. Ne izkazuje niti izrednih stroškov, vezanih na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne bi mogel pokriti.
gospodarske javne službe - odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja - padec na poledeneli poti
V primeru, ko je urejanje in čiščenje javnih površin dano v koncesijo, je občina kot koncedent v skladu s 53. členom ZGJS odgovorna subsidiarno za škodo, ki jo pri izvajanju koncesionirane gospodarske službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam, če s koncesijsko pogodbo ni dogovorjena drugačna vrsta odgovornosti. Po prepričanju sodišča druge stopnje opustitev čiščenja snega in ledu vzpostavlja odškodninsko odgovornost zavarovanke toženke le, če je bila v okoliščinah konkretnega primera dolžna poskrbeti za čiščenje določene javne površine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00014953
ZUP člen 7, 7/1.. ZPIZ-2 člen 403.
zavržena tožba - invalidnina - telesna okvara
Pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ne more pridobiti nihče, razen zavarovanca in tudi te pravice lahko praviloma uveljavlja le zavarovanec sam. Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanje se začne na zahtevo zavarovanca, postopek pa je uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavitev pravice. Šele, ko je uveden postopek, na strani toženca nastopijo določene obveznosti, med drugim tudi postopanje skladno s prvim odstavkom 7. člena ZUP. V konkretnem primeru tožencu ni mogoče očitati, da ni postopal skladno z določbo 7. člena ZUP, ker tožnika ni opozoril, da mora zahtevo za priznanje pravice do invalidnine vložiti do 1. 1. 2013. Toženec (in njegov izvedenski organ) je pri tožniku ugotavljal obstoj telesne okvare na podlagi zahteve, ki jo je tožnik vložil dne 13. 4. 2015, ker za to pred tem ni imel nobene podlage. Dejstva, da toženec ni že 18. 11. 2011 ugotovil obstoja telesne okvare, ni mogoče pripisati tožencu.
sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - vrednost premoženja prosilca - vrednost premoženja
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks se lahko ne glede na slab dohodkovni položaj stranke in njenih družinskih članov zavrne že na podlagi vrednosti njihovega premoženja. Če stranka oz. njeni družinski člani s tem premoženjem dejansko ne morejo razpolagati, morajo za to, da se pri ugotavljanju njihovega materialnega položaja ne upošteva, izkazati razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji.
velika tatvina - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - protipravna prilastitev tuje premične stvari - prilastitev - bančna transakcija - vnos pin kode - poskus
V opisu inkriminiranega ravnanja zakonski znak poskusa prilastitve tuje premične stvari ni zadostno konkretiziran. Iz opisa ne izhaja, kaj si je obtoženec poskusil prilastiti, saj transakcija ne pomeni prilastitve, pač pa prenos.
odškodninska odgovornost - odškodnina zaradi smrti bližnjega - višina denarne odškodnine - medsebojna čustvena navezanost
Ni nujno, pa vendar načeloma velja, da izguba mladoletnega otroka upravičuje višjo odškodnino od izgube (že) odraslega potomca. Obratno sorazmerje v izhodišču velja tudi glede starosti oškodovanca (starša); starejši kot je, nižja je odškodnina. Za duševne bolečine zaradi smrti otroka v mlajših srednjih letih sodna praksa priznava odškodnino med 15 in 18 povprečnimi neto mesečnimi plačami.
začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - varovanje koristi otroka - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - določitev stikov z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je do stopnje verjetnosti izkazano, da je materino zavedanje pomena reda v življenju otroka, predvsem glede prehranjevanja, spanja in obiskovanja vrtca okrnjeno. Skupaj z ugotovitvami iz mnenja CSD sledi verjeten zaključek, da njeno psihofizično stanje ni stabilno do te mere, da bi lahko zagotavljala primerno življenjsko okolje dečku in da je v tej fazi postopka na ravni verjetnosti izkazano nekontrolirano vedenje matere, nezmožnost presoje realnosti in obremenjevanje otroka s svojimi stiskami, kar vsekakor predstavlja okoliščine, ki terjajo od sodišča, da dečka hitro, z namenom varovanja njegove največje koristi, začasno dodeli v varstvo in vzgojo očetu.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-2, 20a, 20a/1, 20a/3, 55, 55/1, 55/1-2. ZPotK člen 13. ZPotK-1 člen 15. SPZ člen 142.
potrošniški kredit - razdor kreditne pogodbe - notarski zapis kot izvršilni naslov - izvršljivost notarskega zapisa - zapadlost terjatve - dokazovanje zapadlosti terjatve - opomin - vročanje opomina - prejemna teorija
Izvršilno sodišče mora v primeru v notarskem zapisu sklenjene potrošniške kreditne pogodbe po uradni dolžnosti ugotoviti, ali je upnik dokazal, ne le da je dolžniku vročil pisno izjavo, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti, temveč tudi nastanek odpoklicnega upravičenja v skladu z določbami zakona, ki ureja potrošniške kredite.
Ne zadošča, da upnik dolžniku opomin, naj obveznost izpolni v dodatnem roku, pošlje (tako imenovana oddajna teorija), temveč mora izkazati vročitev opomina dolžniku (tako imenovana prejemna teorija).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00014479
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.. ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.
res iudicata - bistvena kršitev določb postopka - pravnomočno razsojena stvar - odškodninska odgovornost delodajalca - izgubljeni zaslužek - nezgoda pri delu - invalidnost
Ker je bila tožniku priznana invalidnost, v posledici česar je tožnik utrpel vtoževano škodo, tako zaradi poškodbe pri delu kot tudi zaradi tožnikove bolezni, sta bila poškodba pri delu in bolezen sovzrok nastale škode. Tožnikova bolezen namreč ni bila posledica nesreče pri delu in ni z njo v vzročni zvezi, saj tožnikove zdravstvene težave niso takšne, da se ob odsotnosti nesreče pri delu ne bi pojavile, ampak so nasprotno obstajale že pred tem. Zato je tožena stranka odškodninsko odgovorna le v višini 50 %.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00014827
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
Predlog kot je podan, da se toženi stranki prepove sklenitev delovnega razmerja na delovnem mestu direktor prodaje oziroma vodja prodaje ni primeren, saj tožnik ne more z začasno odredbo zahtevati prepoved sklenitve delovnega razmerja toženi stranki na določenih delovnih mestih, razen s tožnikom, do konca predmetnega sodnega postopka. V primeru, da bo tožnik glede redne odpovedi iz krivdnih razlogov uspel, pa bo tožena stranka dolžna izvršiti pravnomočno sodno odločbo in v kolikor navedene odločitve ne bo realizirala, bo tožnik lahko svojo terjatev uveljavljal v postopku izvršbe.