Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu oprlo na določbo 1. točke prvega odstavka 205. člena ZPP in se postavilo na stališče, da je smrt stranke razlog za prekinitev postopka. Postopek, ki je prekinjen zaradi smrti stranke, pa se nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine prevzame ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo (prvi odstavek 208. člena ZPP). Takšno stališče in odločitev sodišča prve stopnje je po prepričanju pritožbenega sodišča pravilna.
ZSSloV člen 53.. ZDR člen 156, 156/1.. ZObr člen 98c.. OZ člen 165, 246, 299, 299/2, 347, 347/1.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti
Glede na to, da je bil tožnikov zadnji dan na misiji 22. 3. 2013, mu je s prvim naslednjim dnem nastala škoda zaradi nemožnosti izrabe pripadajočih dni tedenskega počitka, bi lahko tožnik tožbo za izplačilo odškodnine zaradi neizkoriščenih dni tedenskega počitka vložil 23. 3. 2013. Ker pa je bila tožba vložena 13. 6. 2016 je sodišče prve stopnje ob upoštevanju triletnega zastaralnega roka za zakonske zamudne obresti tožniku utemeljeno prisodilo te obresti od pripadajočega zneska za obdobje od 13. 6. 2013 dalje (prvi odstavek 347. člena OZ).
ločitvena pravica - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - mnenje ločitvenega upnika - prenehanje ločitvene pravice
Kadar kupnina v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ne zadošča za celotno plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, mora sodišče pridobiti mnenje ločitvenega upnika za sklep o prodaji. Pravico do podaje takega mnenja oziroma soglasja pa ima le tisti ločitveni upnik, ki je pravočasno prijavil ločitveno pravico in mu je bila priznana.
Izvedenstvo psihiatrične stroke se ne postavlja (odreja) zgolj iz razlogov po 265. členu ZKP, ampak lahko tudi zaradi razjasnitve drugih vprašanj, ki so povezana s posledicami pri oškodovancu. Zoper odredbo o postavitvi izvedenca ni možna pritožba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013148
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 9, 51, 80, 125, 435.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dokazne ocene - nedovoljen pritožbeni razlog - protispisnost - relativna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje se ni dolžno opredeliti do prav vsakega dokaza, ki ga je izvedlo, pač pa je pravilno navedlo razloge le o tistih dokazih, na katere je oprlo svojo sodbo. Navedeno ne pomeni, da je obrazložitev izpodbijane sodbe pomanjkljiva. S temi očitki tožena stranka pravzaprav izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti.
Protispisnost je napaka tehnične narave, gre za napačen postopek prenosa (napačen prepis oziroma povzemanje), pri katerem se sodišče ne opredeljuje, zlasti ne vrednostno, česa takega pa tožena stranka ne zatrjuje, pač pa trdi, da je sodišče prve stopnje odločilo v nasprotju s temi dokazi, kar je rezultat sodnikovega sklepanja. To pa ne predstavlja zatrjevane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, temveč nasprotovanje oceni dokazov oziroma izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, kar je, v sporu majhne vrednosti nedopusten pritožbeni razlog.
izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost - diskrecijska pravica
Dejansko stanje iz 33. člena ZSVarPre v obravnavnem primeru ni izkazano. Glede na višino pravilno ugotovljenega dohodka, lastništvo nepremičnin, avtomobila in dveh motorjev ni mogoče ugotoviti, da se je tožnik znašel v položaju materialne ogroženosti iz razlogov, na katere ni oziroma ne more vplivati. Ne izkazuje niti izrednih stroškov, vezanih na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne bi mogel pokriti.
kaznivo dejanje obrekovanja - identično dejansko stanje - obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - obseg nepremoženjske škode - denarna odškodnina za duševne bolečine - pravno priznana nepremoženjska škoda - neznatna škoda
Pravdno, civilno sodišče je vezano na kazensko sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Neutemeljena je zato navedba, da bi morala tožnica (posebej) dokazati, da ji je toženec škodo povzročil namenoma, z zaničevalnim namenom.
Ni šlo za bagatelno škodo. Tožnico so besede prizadele, po dogodku je bila odmaknjena, žalostna, nerazpoložena, približno mesec je jemala tablete za pomiritev (spanje), ostali družinski člani so jo spraševali, kaj je temu vzrok, kar je prav tako povzročilo dodatne duševne bolečine, ko je opisano situacijo pojasnjevala otrokoma, možu pa zatrjevala in pojasnjevala, da izrečene besede, pri katerih je bil prisoten, ne držijo.
ZKP člen 371, 371/2, 506, 506/3, 506/4. URS člen 22.
postopek za preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - razpis seje - pravica do izjave obdolženca - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje ni odločalo po predpisanem postopku iz 506. člena Zakona o kazenskem postopku, kar pomeni kršitev drugega odstavka 371. člena ZKP. Obsojencu tudi ni omogočilo, da se izjasni do zbranih dokazov v zvezi z odločitvijo o preklicu pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.
OZ člen 131, 137, 158. ZPP člen 355. ZZZiv člen 11, 11/3.
odgovornost imetnika živali - ugriz psa - odgovornost mladoletnika - zmožnost razsojanja mladoletnika - soprispevek - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - izvedensko mnenje - ogled na kraju samem - dopolnitev dokaznega postopka
Ob starosti 12 let je možno, da je mladoletni kolesar, ki ima opravljen kolesarski izpit, sam v prometu; vendar je treba presojati, ali je bil sposoben razumeti pomen in posledico svojih ravnanj v prometu oziroma ali je razumel pomen cestnoprometnih predpisov. Sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo. Ni namreč presojalo, ali je 12-letni kolesar (tožnik) lahko sokriv za nastali škodni dogodek, ker je vozil v nasprotni smeri po pločniku, po katerem je hodil tudi toženec s psom, in toženec trdi, da se ni imel kam umakniti.
Sodišče prve stopnje tožnici ni odreklo pravno varstvo iz 23. člena Ustave RS. Zatrjevanega zaključka, da je uveljavljanje ničnosti v primeru prodaje poslovne celote nedopustno, kot to trdi pritožba, sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni napravilo. S sklicevanjem na 88. člen OZ, ki ureja vprašanje delne ničnosti, je le zaključilo, da je potrebno v obravnavanem primeru, ko je bila sklenjena pogodba za prodajo poslovne celote po 343. členu ZFPPIPP, predmet pogodbe obravnavati kot nedeljivo celoto, zaradi česar ni mogoče uveljavljati delne ničnosti oziroma ničnosti posameznih določil Pogodbe.
Pri prodaji je šlo za Pogodbo za prodajo poslovne celote, kjer se oblikuje enotna cena, ki ni odvisna od vrednosti posameznih delov, ki sestavljajo poslovno celoto. Zato po prodaji ni mogoče uveljavljati, da posamezni del poslovne celote ni bil prodan po pravilni vrednosti oziroma pravilni količini, saj je potrebno predmet pogodbe obravnavati kot nedeljivo celoto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00014953
ZUP člen 7, 7/1.. ZPIZ-2 člen 403.
zavržena tožba - invalidnina - telesna okvara
Pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ne more pridobiti nihče, razen zavarovanca in tudi te pravice lahko praviloma uveljavlja le zavarovanec sam. Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanje se začne na zahtevo zavarovanca, postopek pa je uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavitev pravice. Šele, ko je uveden postopek, na strani toženca nastopijo določene obveznosti, med drugim tudi postopanje skladno s prvim odstavkom 7. člena ZUP. V konkretnem primeru tožencu ni mogoče očitati, da ni postopal skladno z določbo 7. člena ZUP, ker tožnika ni opozoril, da mora zahtevo za priznanje pravice do invalidnine vložiti do 1. 1. 2013. Toženec (in njegov izvedenski organ) je pri tožniku ugotavljal obstoj telesne okvare na podlagi zahteve, ki jo je tožnik vložil dne 13. 4. 2015, ker za to pred tem ni imel nobene podlage. Dejstva, da toženec ni že 18. 11. 2011 ugotovil obstoja telesne okvare, ni mogoče pripisati tožencu.
gradnja čez mejo nepremičnine - nepravdni postopek - postopek za ureditev medsebojnih razmerij - določitev nove meje - škoda zaradi gradnje čez mejo nepremičnine - določitev odškodnine - mejaš - aktivna legitimacija
Če sodišče ugotovi gradnjo čez mejo nepremičnine, lahko graditelju naloži, da poruši zgradbo in na nepremičnini vzpostavi prvotno stanje, ali pa določi lastniku nepremičnine primerno odškodnino in s sklepom določi novo mejo med sosednjima nepremičninama. Pri slednji odločitvi upošteva vse okoliščine primera, zlasti upravičene interese udeležencev, vprašanje dobre vere graditelja in obnašanje lastnika nepremičnine, ko je izvedel za gradnjo.
narok v sporih majhne vrednosti - izrecna zahteva po izvedbi naroka
V sporih majhne vrednosti lahko sodišče odloči brez izvedbe naroka za glavno obravnavo, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka ni zahtevala. Vendar sta se toženca v obravnavani zadevi na opozorilo sodišča odzvala tako, da sta narok izrecno predlagala, zato ne drži očitek, da je bil narok razpisan zato, da bi si odvetnica lahko izplačala visok honorar.
Izplačevanja denarne dajatve za 6 mesecev nazaj ni mogoče odrediti, če za takšen čas pravica sploh ni priznana, ker je telesna okvara ugotovljena s poznejšim datumom.
sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - vrednost premoženja prosilca - vrednost premoženja
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks se lahko ne glede na slab dohodkovni položaj stranke in njenih družinskih članov zavrne že na podlagi vrednosti njihovega premoženja. Če stranka oz. njeni družinski člani s tem premoženjem dejansko ne morejo razpolagati, morajo za to, da se pri ugotavljanju njihovega materialnega položaja ne upošteva, izkazati razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji.
namestitev v varovani oddelek - pogoji za sprejem - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda
Kadar oseba privoli v sprejem na zdravljenje bodisi v psihiatrično bolnišnico, varovani oddelek ali v nadzorovano obravnavo, takrat odločba sodišča ni potrebna
Tožnica revizije ni vložila po odvetniku, prav tako tudi ni zatrjevala oziroma ni priložila dokazila, da bi imela opravljen pravniški državni izpit, zato je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 91. člena ZPP utemeljeno vlogo (revizijo) zavrglo.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - akontacija
Po 1. odstavku 180. člena ZPIZ-2 se zavarovancu začasno izplačuje akontacija, določena po zbranih podatkih, kadar se v postopku ugotovi, da ima zavarovanec pravico do pokojnine ali nadomestila iz invalidskega zavarovanja, njegove višine pa ni mogoče določiti ali ni mogoče dokončati postopka zaradi kakšnega predhodnega vprašanja. Namen izplačevanja akontacije je v zagotovitvi materialne eksistence upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice iz obveznega zavarovanja, vendar še ni mogoče izdati končne odločbe.
Po dosedanji sodni praksi je delovno sodišče denarne prejemke iz delovnega razmerja delavcem prisodilo tako, da je poleg obveznosti plačila prisojenega zneska naložilo delodajalcu tudi obveznost obračuna in plačila davkov in prispevkov v zvezi s temi zneski. Pri tem je izhajalo tudi iz stališča Ustavnega sodišča RS v zadevi št. U-I-281/09-14 z dne 22. 11. 2011, po katerem prispevek, ki je vezan na delovno razmerje, pomeni določeno (pravno varovano) upravičenje delavca (zavarovanca), da ga bo delodajalec, ki ga je dolžan odvesti, tudi dejansko odvedel oziroma plačal. S pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS je varovano upravičenje zavarovanca, da delodajalec obveznost plačila prispevkov, ki sestavljata celoto, tudi dejansko izvede. Takšno stališče Ustavnega sodišča RS glede prispevkov ne izključuje (pravnega) varstva delavca v zasebnem interesu, ki ima zahtevek za izpolnitev pravice, tj. pravovarstveni zahtevek iz delovnega razmerja.
Glede na stališča, ki jih je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 zavzelo Vrhovno sodišče RS, in ob njegovem poudarku na neustreznost dosedanje sodne prakse, pritožbeno sodišče zaključuje, da v primerih, kot je obravnavani (ko tožnik zahteva izplačilo neto nominalnega zneska odškodnine iz delovnega razmerja in obračun bruto zneska odškodnine na neto vtoževano osnovo ter odvod pripadajočih davkov in prispevkov od bruto zneska odškodnine), sodišče v delovnem sporu ni pristojno za odločanje o tem, ali je tožena stranka kot delodajalec dolžna obračunati in plačati davke in prispevke, oziroma od katere osnove jih je dolžna obračunati in plačati. To pa pomeni, da po spremenjeni sodni praksi odločanje o davkih in prispevkih (v takšnih primerih kot se odloča v tem individualnem delovnem sporu) ni več v sodni pristojnosti.
Intervencijski interes je podan, če ima intervenient pravno korist od tega, da v pravdi zmaga ena od strank. To pomeni, da je intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na razmerje med njima. Intervencija je torej dopustna le, če je podan intervenientov pravni interes in takrat, kadar je s stranko, ki se ji pridružuje, v takšnem razmerju, da bi odločitev lahko vplivala na intervenientov pravni položaj.