ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine - umik predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - stroški postopka - trditveno in dokazno breme stranke - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - nepravnomočen sklep o izvršbi - ustavitev izvršbe
Trditveno in dokazno breme o umiku predloga za izvršbo nemudoma po plačilu dolga je na strani upnika, ki v predmetni zadevi temu ni zadostil. Sodišče prve stopnje bi pavšalno in dokazno nepodprto trditev eventualno lahko štelo kot neprerekano, če bi bil dolžnik na to v pozivu opozorjen.
Če sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine še ni pravnomočen, bi moral sklep o umiku vsebovati tudi odločitev o razveljavitvi kondemnatornega dela sklepa o izvršbi.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/5, 12a, 12a/5, 12a/6.
oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - uradna evidenca - brezplačna uporaba nepremičnine - lastništvo zasebne družbe - trditveno in dokazno breme
Institut oprostitve plačila sodne takse je izjema, zato mora biti pristop pri odločanju o taksnih oprostitvah restriktiven.
Na tistem, ki predlaga taksno oprostitev, je dokazno breme, da izpolnjuje pogoje za oprostitev.
Toženi stranki je bilo odobreno obročno plačilo dolga za leto 2015 v treh mesečnih obrokih po 108,00 EUR, z zapadlostjo 15. 5. 2016, 15. 6. 2016 in 15. 7. 2016. Med pravdnima strankama je nesporno, da tožena stranka niti v teh rokih (in ne kasneje) dolga ni poravnala. Da je tožeča stranka upravičena do plačila tudi tega dela terjatve, tako ne more biti sporno. Z odobritvijo odloga terjatev ni pridobila drugačne pravne podlage.
pogodba o finančnem leasingu za osebni avto - uporaba osebnega avtomobila - nepravilno parkiranje - plačilo nadomestila - zavezanec za plačilo terjatve - voznik motornega vozila - leasingodajalec - leasingojemalec - stroški izvršbe - ugovor zoper sklep o izvršbi - regres
Pravdni stranki sta imeli sklenjeno pogodbo o leasingu za vozilo. V času trajanja pogodbe je bilo vozilo na Hrvaškem nepravilno parkirano, zato je hrvaški upnik za plačilo pogodbenega nadomestila za parkiranje vložil predlog za izvršbo, tožeča stranka pa je terjatev plačala. Ker je bil toženec pogodbeno zavezan kriti vse stroške, nastale s kaznimi v zvezi z nezakonito in nepravilno uporabo vozila, ter v primeru, če kazen poravna tožeča stranka, njej skupaj z zamudnimi obrestmi poravnati plačano kazen na način, kot bo ona določila, je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen. Toženec se ne more sklicevati na to, da ni bil on tisti, ki je nepravilno parkiral in da bi morala tožeča stranka proti hrvaškemu sklepu o izvršbi vložiti ugovor. Morebitno škodo, ki mu je s tem nastala, lahko uveljavlja od tistega, komur je vozilo prepustil v uporabo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00014266
OZ člen 190, 197. ZPP člen 7, 212, 457, 457/3, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - izrek sodbe v sporih začetih na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - oblikovanje izreka sodbe - aktivna legitimacija upravnika - trditveno breme stranke - založitev stroškov iz lastnih sredstev - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - zahteva po izvedbi naroka - dokazni predlog za zaslišanje strank
Izrek izpodbijane sodbe ni protispisen. Je tak, kot je običajno v zadevah, ko sodišče odloča po tem, ko je bil sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, razveljavljen ter se zahtevek obravnava v pravdi, odločitev pa je mešana – tožbenemu zahtevku je delno ugodeno, delno pa je zavrnjen.
Večji del tožbenega zahtevka je bil zavrnjen, ker tožeča stranka ni izkazala svoje aktivne legitimacije. Trditveno breme, da je stroške tretjih poravnal upravnik, je na tožeči stranki, tega pa tožeča stranka ni navedla.
Večinsko stališče sodne prakse je, da dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne stranke ali priče, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.
ZPP člen 158, 158/1. ZNP člen 23, 23/3, 35, 37, 139.
stroški postopka - postopek za ureditev meje - umik predloga - ustavitev postopka - izpolnitev zahtevka - lastništvo nepremičnin - javna dražba nepremičnin
Ker predlagatelj sodišču ni sporočil, da je bila nepremičnina prodana, sodišče ni imelo nobene podlage, da ne bi smiselno uporabilo prvega odstavka 158. člena ZPP, ki določa, da v primeru umika tožbe (v nepravdnem postopku predloga), stroške nosi tožeča stranka (v nepravdnem postopku predlagatelj).
Pravno pomembna relevantna dejstva v predmetni zadevi so, da je tožena stranka gospodarski subjekt, predmetno poslovno stavbo je imela v finančnem leasingu že predhodnica tožene stranke.
Iskanje novih prostorov ne pomeni izkoriščanje premoženjskega stanja, nezadostne izkušenosti ali lahkomiselnosti tožene stranke in da gre zgolj za neprijetnost tožene stranke.
taksna obveznost - oprostitev plačila sodne takse - povrnitev sodne takse - delni uspeh v postopku - pridobitev premoženja - premoženjsko stanje prosilca
Na podlagi določila četrtega odstavka 15. člena ZST-1 mora stranka, ki je bila oproščena plačila sodnih taks, če v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, plačati ta del takse. Pogoj za uporabo navedenega zakonskega določila pa ni le dejstvo, da je tožnik na podlagi sodbe pridobil premoženje, ki presega višino taksne obveznosti, ampak tudi, ali splošno premoženjsko stanje pritožnika omogoča plačilo predpisane sodne takse ne da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje.
sklep o dedovanju - popravni sklep - očitna pisna ali računska pomota - ni očitna pomota - dopolnilni sklep - pozneje najdeno premoženje
Pritožbeno sodišče sodi, da dodajanje novih delov zapustnikovega premoženja ni ne računska niti druga očitna pisna pomota, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom. Vsebinskih napak ali drugih pomanjkljivosti sodišče s popravnim sklepom namreč ne more odpraviti. Prav to pa je storilo sodišče prve stopnje ter ob tem nepravilno uporabilo določbe ZD v povezavi z ZPP, zato je višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek.
rok za predložitev listine - podaljšanje roka za predložitev dokazil - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - načelo kontradiktornosti - upoštevanje praznikov
Pri odločanju o predlogu stranke za podaljšanje roka za predložitev listin je treba iskati ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka ter pravico do izjave, ki je nujen pogoj za materialnopravno pravilno sodbo.
vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - neprerekana dejstva
Večinsko stališče sodne prakse je, da dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne stranke ali priče, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.
nova škoda - izgubljeni zaslužek - omejitve delovne zmožnosti
Dopolnjeno izvedensko mnenje medicinske stroke potrjuje, da ob sklenitvi poravnave tožniku ni bilo z gotovostjo znano, da bodo njegove delovne zmožnosti omejene, niti v kakšnem obsegu bodo omejene, zato v času sklenitve poravnave tožnik ni mogel vedeti, da mu bo škoda zaradi prikrajšanja na zaslužku gotovo nastala in še manj je lahko vedel, kakšen bo njen obseg. Tožnik je le verjetno pričakoval omejitve pri delu.
Vsakršne omejitve pri delu po presoji pritožbenega sodišča ne pomenijo hkrati tudi (stopnje) invalidnosti, vsakršne omejitve pri delu tudi ne rezultirajo v prikrajšanju na zaslužku iz dela.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - dejansko stanje - plačilo sodne takse v celoti
Prvi toženec ni izkazal, da denarna sredstva na njegovem TRR ne bi bila njegova last in da bi imel tolikšne mesečne stroške, da zaradi njih ne bi zmogel takojšnjega plačila takse v celotnem znesku.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - domneva pripoznave tožbenega zahtevka - pasivnost tožene stranke - pritožbeni razlogi
V postopku v sporu majhne vrednosti ZPP zaradi pasivnosti tožene stranke postavlja domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka, zato sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (sodbo na podlagi pripoznave).
KPJS člen 46.. ZObr člen 97e.. ZSSloV člen 59, 59/3.
dodatek za stalno pripravljenost - javni uslužbenec - vojak
Pripadniki odzivne sile so se morali odzvati v delovnem času najkasneje v dveh urah oziroma v štirih urah izven delovnega časa od sprejema ukaza. Tožnik se je tako po prejemu ukaza bil dolžan zglasiti na delovnem mestu, kar pomeni, da je bil dejansko v stalni pripravljenosti in je zato upravičen do plačila dodatka za stalno pripravljenost.
aktivna legitimacija - večstanovanjska stavba - etažna lastnina - stroški skupnih delov stavbe - ogrevanje - odklop iz skupnega sistema ogrevanja
Posamezni etažni lastnik se z odjavo iz sistema daljinskega ogrevanja ne more razbremeniti skupnega stroška, ki je posledica veljavno sprejete odločitve etažnih lastnikov, da se stavba priključi na sistem daljinskega ogrevanja.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - stvarna napaka izvajalca storitve - znižanje kupnine - nasprotna tožba - odškodninski zahtevek - pomanjkljiva trditvena podlaga - neizvedba dokaza - prepozne navedbe - nedovoljeni pritožbeni razlogi - vzročna zveza
Glede neizvedbe dokaza z zaslišanjem priče B. B. in A. A., kar tožena stranka v pritožbi graja, višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izvedbo teh dveh dokazov zavrnilo, ker je dejstva, ki naj bi jih ti dve priči potrdili, štelo za dokazana že na podlagi drugih izvedenih dokazov. To pa je ustavno dopusten razlog za zavrnitev dokaznega predloga.
Izvedenec je podal pisno izvedeniško mnenje in ga vročil sodišču še v času, ko je imel status sodnega izvedenca, zato je tudi upravičen do nagrade za podano izvedeniško mnenje. Po določbi prvega odstavka 249. člena ZPP pridobi izvedenec pravico do plačila stroškov in nagrade za svoje delo takrat, ko v celoti izpolni svojo nalogo, to je, ko odgovori na vprašanja, ki mu jih je naložilo sodišče.
nagrada odvetniku za zastopanje v postopku - neobstoj pooblastila za zastopanje
Če v postopku poda vlogo odvetnik, ki nima pooblastila osebe (obdolženca ali oškodovanca), ki jo zastopa ali jo je zastopal, sodišče njegove vloge ne zavrže, temveč ga pozove, da v roku, ki ga določi, predloži pooblastilo za zastopanje ter ga pouči, da bo vlogo zavrglo, če v navedenem roku tega ne bo storil, vlogo pa zavrže šele, če pooblastilo v roku ni predloženo.