del vdovske pokojnine – bivši vojaški zavarovanec – načelo enakosti pred zakonom
Ker je bil pokojni mož tožnice, po katerem uveljavlja pravico do dela vdovske pokojnine, uživalec invalidske pokojnine po določbah ZPIZVZ, tožnica nima pravice do dela vdovske pokojnine. Vdova oziroma vdovec je namreč (do uveljavitve novele ZPIZVZ-B) upravičen do dela vdovske pokojnine le v primeru, če je bila pokojnemu zavarovancu ali uživalcu pravic pokojnina priznana po določbah splošnega predpisa, torej Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - prekluzivni rok za sklenitev pravnega posla - tožba na sklenitev pravnega posla
Vloga za odobritev pravnega posla se mora podati v 60 dneh po poteku roka za sprejem ponudbe. Prekluzivni rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla za promet s kmetijskimi zemljišči je hkrati tudi rok za sklenitev pravnega posla, odobritev katerega se zahteva, saj je pogoj za odobritev pravnega posla prav "sklenjena pogodba o pravnem poslu, ki jo je treba vlogi "priložiti"(zadnji stavek prvega odstavka 22. člena ZKZ). Tožnik bi moral, v kolikor je kljub zatrjevani toženčevi pasivnosti z njim želel skleniti pravni posel, v istem roku, torej v roku 60 dni od poteka roka za sprejem ponudbe, vložiti tožbo na sklenitev pravnega posla take vsebine. Le v tem prekluzivnem roku bi lahko tožnik s pomočjo sodišča uspešno uveljavljal pravico do sklenitve prodajne pogodbe za nakup ponujenega kmetijskega zemljišča.
predčasen odstop od pogodbe - pravica do odškodnine - popolna odškodnina - pogodbena kazen - pozitivni pogodbeni interes
Če je škoda, ki je upniku nastala, večja od pogodbene kazni, ima pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine.
Če gre pri napaki v zakup vzete stvari za odpravljivo napako, najemnik nima takojšnjega upravičenja od pogodbe odstopiti, pač pa pridobi to upravičenje šele takrat, če najemodajalec napake po ustreznem postopku obveščanja ne odpravi.
Ker se je za zaračunavanje stroškov tožeča stranka odločila ob obvestilu tožene stranke, da poslovno sodelovanje prekinja, in ker je sama določila zapadlost plačila po prenehanju trajanja pogodbe, ni pa s tem plačilom uveljavljala škode zaradi prenehanja pogodbe, je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno ugodilo njenemu tožbenemu zahtevku.
ZZK-1 člen 29, 40, 40/1-8, 148. ZPP člen 87, 87/3, 89, 89/2. ZSpo člen 64, 64/1, 64/2, 64/3.
dovoljenost pritožbe - pooblaščenec - potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - zavrženje pritožbe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - podlaga za vpis v zemljiško knjigo - sklep občinskega sveta
Obravnavano pritožbo je predlagateljica vložila po pooblaščenki, ki je sicer univerzitetna diplomirana pravnica, pooblastilu pa ni bilo predloženo dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Ker torej pooblaščenka ni izkazala, da izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 89. člena ZPP pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
V obravnavani zadevi gre za pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona, to je določbe prvega in drugega odstavka 64. člena Zakona o športu (ZSpo), ki jo predlagateljica dokazuje s citiranim zakonom in s sklepom o določitvi javnih športnih objektov občinskega pomena v občini (Uradne objave, št. 6/99). Sklep je dokončen, saj zoper njega ni dopustna pritožba, poleg tega pa je tudi zgolj deklaratorne narave, ker je bila lastninska pravica predlagateljice pridobljena že na podlagi zakona.
mirovanje postopka - izostanek stranke - zaslišanje stranke - pogoji za izvedbo naroka - obvezna glavna obravnava - fikcija vročitve
Izostanek obeh pravdnih strank z naroka za glavno obravnavo je v rednem pravdnem postopku razlog za mirovanje postopka (prvi odstavek 209. člena ZPP), ne glede na to, da je bila predvidena izvedba dokaza z zaslišanjem pravdnih strank. Izostanek strank z naroka ne povzroči mirovanja, če gre samo za narok za izvedbo dokazov pred predsednikom senata ali zaprošenim sodnikom, ne pa če gre za narok za glavno obravnavo. Glavne obravnave ni mogoče opraviti brez navzočnosti vsaj ene pravdne stranke ali pooblaščenca oziroma zakonitega zastopnika. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je na naroku za glavno obravnavo brez navzočnosti pravdnih strank izvedlo listinske dokaze in nato izdalo sodbo, pomeni, da glavna obravnava ni bila opravljena. Gre za kršitev pravdnega postopka, iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa ga pritožbeno sodišče po drugem odstavku 350. člena ZPP ne upošteva po uradni dolžnosti.
ZP-1 člen 4, 25, 25/1, 137, 137/1, 4, 25, 25/1, 137, 137/1. ZVCP-1 člen 238a, 238a.
odvzem predmetov - odvzem vozila tretjemu
Pri odločanju o izreku stranske sankcije odvzema predmetov, ki niso last obdolženca temveč tretje osebe, gre za poseg v zasebno lastnino osebe, ki ni udeležena v postopku o prekršku, zato mora sodišče tehtati težo takšnega ukrepa za posameznika, ki se mu predmet odvzema (pri tem upoštevati zlasti namen in vrednost predmeta) ter tehtnost razlogov splošne varnosti, varovanja življenja ali zdravja ljudi, varstva okolja, ohranjanja narave, gospodarska razmerja ali razloge morale. Pri tem mora opredeliti, kateri od naštetih pojmov utemeljujejo izrek takšne sankcije, kakšna je vsebina tega pojma, ugotoviti, zakaj je zakonodajalec določil omejitve za uporabo predmetov, ki se odvzemajo, kako široke so te omejitve, ugotoviti, ali bi lahko bilo v bodoče nevarno, če bi bil predmet v rokah osebe, ki se ji odvzema in ali se lahko z odvzemom tej nevarnosti izognemo. Svoj sklep pa mora utemeljiti na dokazanih konkretnih okoliščinah, glede katerih je bila obdolžencu oz. osebi, ki se jih odvzema predmet, dana možnost, da se o njih izjavi.
Pri opredelitvi namena sankcije odvzema predmetov je potrebno upoštevati, da ta v ZP-1 ni več predpisan kot varstveni ukrep, ker 4. čl. ZP-1 pri določanju sankcij ne razlikuje med represivnimi in preventivnimi in tako ne razlikuje med kaznimi in varnostnimi ukrepi in drugimi kazenskimi sankcijami, temveč za vse sankcije predvideva predvsem preventivni učinek, ki je v tem, da se storilce odvrne od bodočih podobnih kršitev.
Tudi po navedenih vlogah obtožni predlog ni sposoben za obravnavanje, saj ne vsebuje opisa kaznivega dejanja, iz katerega bi izhajali zakonski znaki kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po členu 261 KZ. Niti iz vloženega obtožnega predloga niti njegovih obširnih dopolnitev, kot tudi ne iz pritožbe zoper izpodbijani sklep te okoliščine - torej zakonski znaki kaznivega dejanja ne izhajajo.
Tožeča stranka je tožbeni zahtevek utemeljila (med drugim) z izdatki, ki jih ima v razmerju do sorodnikov pok. H.K.(v nadaljevanju rentnih upravičencev) zaradi izplačevanja rente iz naslova nemškega socialnega zavarovanja. Te obveznosti tožeče stranke se izračunavajo po (nemških) predpisih o socialnem zavarovanju. Rente so bile posameznim upravičencem odmerjene po trditvah tožeče stranke z odločbami tožeče stranke. To pomeni, da je bila tožeča stranka tista, ki je s svojimi odločbami opredelila tudi posameznega rentnega upravičenca.
napeljevanje h kaznivemu dejanju ropa - kazenska sankcija - prepoved retroaktivne uporabe kazenskega zakona - milejši zakon
Ob preizkusu prvostopne sodbe po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je obdolženčevo ravnanje potrebno pravno opredeliti po novem od 1.11.2008 dalje veljavnem Kazenskem zakoniku - KZ-1. Iz načela zakonitosti v kazenskem postopku, kot je opredeljeno v 28. členu Ustave Republike Slovenije, med drugim izhaja, da morajo sodišča pri sojenju uporabiti zakon, ki je veljal ob izvršitvi kaznivega dejanja, razen če je novi zakon za storilca milejši. Ta ustavna določba je konkretizirana v drugem odstavku 7. člena novega Kazenskega zakonika (prej drugi odstavek 3. člena KZ), ki rešuje tudi situacije, ko se v času med izvršitvijo kaznivega dejanja in sojenjem zakon večkrat spremeni - v tem primeru se uporabi najmilejši od zakonov (upoštevajo se torej tudi t.i. interni zakoni). Prepoved retroaktivne uporabe kazenskega zakona torej ni absolutna, temveč velja le v situaciji, ko je novejši kazenski zakon za storilca strožji ali enako strog kot kazenski zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja. Če pa je kateri izmed novejših kazenskih zakonov za storilca milejši, ga je sodišče dolžno uporabiti. Za presojo, kateri zakon je milejši, sta se izoblikovali dve temeljni načeli: načelo konkretnosti in načelo alternativnosti. V skladu s prvim je vprašanje, kateri zakon je milejši, treba vselej obravnavati glede na konkretno dejansko stanje. Ni torej odločilno, kateri zakon je abstraktno gledano milejši, temveč kateri je milejši glede na institute, ki jih mora sodišče uporabiti v konkretni zadevi. To torej pomeni, da je potrebno izhajati iz konkretnega dejanskega stanja, ki se ga potem presoja glede na stari in novi zakon. Odločitev sodišča pa mora biti vedno enoznačna, kar pomeni, da je potrebno uporabiti bodisi stari, bodisi novi zakon, ne pa morebiti kombinacije obeh (načelo alternativnosti).
Zavarovalnica mora ob obvestilu o zavarovalnem primeru in predloženih dokazilih ob skrbnosti dobrega strokovnjaka storiti vse, da ugotovi obstoj in znesek svoje obveznosti.
preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja - izključna uporabo
Ukrepi po ZPND lahko dopolnijo ukrepe, ki so za varstvo žrtev nasilja določeni v drugih zakonih. Pripor po ZKP je le začasen, časovno omejen ukrep, katerega utemeljenost se v kazenskem postopku sprotno presoja in o njem odloča skladno z določili ZKP in tudi uporabljeno načelo sorazmernosti ne utemeljujejo zavrnitve predloga za izrek ukrepov po ZPND.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka – rok za vložitev tožbe
Okoliščine, na katere se sklicuje tožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (alkoholiziranost, prostovoljna odločitev za zdravljenje), niso okoliščine, ki jih ni mogel predvideti ali odkloniti, temveč so okoliščine, katere je sam zakrivil. Te po njegovi krivdi nastale okoliščine ne morejo predstavljati upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje.
S tem ko je sodišče z začasno odredbo prvega tožnika postavilo za direktorja tožene stranke, mu je omogočilo, da je v postopku kot interese tožene stranke uveljavil svoje interese oziroma drugače povedano, da je v imenu tožene stranke opravil tista pravdna dejanja, ki so proti njenim interesom, pa koristijo njemu kot tožniku. To so na primer...(2) odpoved pravici do pritožbe proti sklepu o začasni odredbi z dne 16.1.2008 (tudi) v imenu tožene stranke)... Vsa našteta ravnanja je prvi tožnik storil z namenom, da sodišče njegova ravnanja šteje kot ravnanja tožene stranke. Tako ravnanje pa pomeni zlorabo pravic. Ker so dejanja, ki pomenijo zlorabo pravic prepovedana, so nična. Zato jih sodišče ne sme upoštevati.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos pristojnosti
Razlogi, ki jih predlagateljica navaja v predlogu za prenos krajevne pristojnosti, so tako tehtni, kot jih predvideva določba člena 35/I Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Okoliščina, da je predlagateljica v obravnavani kazenski zadevi oškodovanka, pri Okrajnem sodišču pa opravlja funkcijo sodnice in začasne predsednice sodišča, bi utegnila pri osumljenih vzbuditi dvom o nepristranosti Okrajnega sodišča.
predlog za izvršbo - delni umik - vračunavanje - vrstni red
Določilo čl. 288 OZ je dispozitivno v tem pomenu, da se lahko upnik in dolžnik dogovorita za drugačen vrstni red vračunavanja, predpisano pa je zaradi varstva upnika, ki ima zato izključno upravičenje, da določi katere terjatve (glavnico, obresti, stroške) bo pokril z dolžnikovim plačilom.
Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožniku v spornem obdobju v gotovini oziroma na roko proti podpisu na blagajniški prejemek izplačala plačo in regres za letni dopust, je tožbeni zahtevek tožnika za plačilo teh terjatev utemeljen.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – začasno povečan obseg dela
Če se na istem delovnem mestu sklepa pogodba o zaposlitvi za določen čas vsako leto iz istih potreb, ni mogoče šteti, da je potreba po tem delu začasna, ampak je trajna. Za takšen primer pa pogodba o zaposlitvi za določen čas ni zakonita in se šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - civilno procesno pravo
VSL0055601
ZOR člen 10, 102, 277, 10, 102, 277. ZPP člen 319, 319/2, 325, 328, 328/1, 319, 319/2, 325, 328, 328/1.
popravni sklep - druga očitna pisna pomota - oddaja v najem tujih poslovnih prostorov - najemodajalec kot nelastnik - pravnomočno razsojena stvar
Če oseba oddaja v najem poslovne prostore, katerih ni lastnica, lahko v soglasju z drugo pogodbeno stranko, kot merilo dogovorjene višine najemnine vnese v pogodbo vsebino Odredbe o načinu oddajanja poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin. Sklepanje obligacijskih razmerij je namreč svobodno (10. člen ZOR). Nikjer ni predpisano, da tožeča stranka omenjene odredbe ne bi smela uporabljati pri sklepanju najemnih pogodb, dolžna pa jo je uporabljati tedaj, ko je hkrati lastnica poslovnega prostora, ki ga oddaja v najem.