Izvršitelj mora delati učinkovito in opravljati neposredna dejanja izvršbe ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, z opravljanjem neposrednih dejanj izvršbe pa mora začeti takoj oziroma najpozneje v 30 dneh po prejemu dokazila o plačilu varščine oziroma po vročitvi sklepa, s katerim je določen za izvršitelja. Zato ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, ki se nanašajo na dogovor z upnikom glede obročnega odplačevanja dolga, saj v tej zadevi niti na predlog dolžnice niti na predlog upnika izvršba ni bila odložena. Le dovolitev odloga izvršbe pomeni zakonsko dovoljen razlog za zastoj pri opravi izvršilnih dejanj.
Višje sodišče ugotavlja, da je iz izvršiteljevega poročila in delnega obračuna upniku razvidno, da je izvršitelj od gotovinskega plačila dolžnice v višini 100,00 EUR upniku nakazal 13,34 EUR, v skladu s 97. členom ZIZ pa zadržal znesek za plačilo svojih stroškov, vendar ne v višini obračunanih 89,66 EUR, temveč v višini 86,66 EUR. To pomeni, da je dolžnica stroške izvršitelja v znesku 86,66 EUR že plačala neposredno izvršitelju, zato ji tega zneska v plačilo upniku ni mogoče ponovno naložiti, od skupaj odmerjenih stroškov v višini 89,66 EUR, pa je dolžna upniku povrniti še 3,00 EUR. Je pa treba v izvršilnem postopku stroške, tudi tiste, ki so že plačani, odmeriti, ker to v nadaljnjem postopku vpliva na končni obračun terjatve.
Ker toženec kljub zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse (zaradi nedopolnitve predloga) ni plačal takse po plačilnem nalogu v roku, se domneva umik pritožbe zoper sodbo.
nepravdni postopek - prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - presoja pogojev - prepozno vložena pritožba - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - poseg v pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep - obravnavanje prepozne pritožbe
Izpolnjeni so vsi pogoji za prisilno zdravljenje v oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom. Duševna motnja je izkazana, zaradi nje je presoja realnosti pridržanega hudo motena, ni sposoben obvladovati svojega vedenja, v posledici česar je pred pridržanjem že prišlo do heteroagresivnega vedenja na javnem mestu, zaradi česar je morala posredovati policija.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 51, 51/1.
izvedenina - zelo zahtevno izvedensko mnenje
V sodni praksi je že zavzeto stališče, da gre za zelo zahtevno mnenje takrat, ko je naloga izvedenca tako zahtevna, da terja dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, posvetovanje z drugimi strokovnjaki itd. Že večkrat je bilo poudarjeno, da je glede na 4. odst. 47. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih zahtevnost mnenja odvisna tudi od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, kompleksnosti zadeve ter drugih dejavnikov, ki vplivajo na zahtevnost izvida in mnenja.
Ker je bila v predsodnem postopku z drugostopenjsko odločbo pritožba zoper prvostopenjsko pravilno zavrnjena zaradi neizpolnjene pokojninske dobe, izpodbijana zavrnilna upravna akta nista nezakonita. V konkretnem primeru zato ni bilo razlogov za postopanje po 2. odst. 81. člena ZDSS-1. Sodišče prve stopnje bi ob pravilni uporabi 1. odst. 81. člena ZDSS-1 glede na ugotovljeno dejansko stanje moralo tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih zavrnilnih odločb tožene stranke zavrniti, posledično tudi razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ter priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Tako bi moralo postopati iz načelnih razlogov, saj se v socialnem sporu odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih zavarovanca. Za obravnavani primer to predstavljajo pravice iz invalidskega zavarovanja, ne pa razvrščanje v kategorijo invalidnosti, ki sama po sebi ne zadošča za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
izostanek stranke z naroka - sklep o ustavitvi postopka - zamuda roka - zavrženje pritožbe - zakonski prekluzivni rok - prekluzivni pritožbeni rok - nedopustna pritožba - naknadna predložitev pooblastila odvetniške družbe
Stranki, ki v času izdaje sklepa ni imela pooblaščenca in ji je bil sklep sodišča pravilno vročen, naknadno vloženo pooblastilo s strani odvetnika ne more podaljšati zakonskega prekluzivnega pritožbenega roka.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 57. ZPP-UPB3 člen 17, 18, 206, 206/1. ZIZ člen 62.
tuja javna listina - razglasitev izvršljivosti tuje javne listine - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja
V sklepu o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izvršilno sodišče (če je ugovor utemeljen) ne razveljavi le sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, temveč odloči tudi, da bo o zahtevku in stroških odločalo stvarno in krajevno pristojno pravdno sodišče (62. člen ZIZ). Zaradi tega nikakor ne drži pritožbeni očitek, da se v konkretnem primeru sklep izvršilnega sodišča (Okrajno sodišče v Ljubljani - COVL), VL 71551/2015 z dne 5.10.2015 glede pravnomočnosti ne razteza tudi na odločitev, da bo o zahtevku in stroških v pravdi odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani. Naknadno (v pravdi) vložen ugovor tožene stranke glede nepristojnosti slovenskega sodišča je zato tudi po oceni pritožbenega sodišča prepozen, upoštevaje ob tem, da se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavitvenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ).
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopolna vloga - rok za dopolnitev nepopolne vloge - opozorilo na posledice zamude roka
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bil predlog oškodovanca kot tožilca za oprostitev plačila sodne takse nepopoln, ter ga utemeljeno pozvalo k njegovi dopolnitvi s podatki in izjavami, taksativno določenimi v drugem odstavku 12. člena ZST-1.
zavrženje pritožbe - fikcija vročitve - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka - praznik - štetje rokov
Utemeljene so pritožbene navedbe, da se rok ni iztekel 11. 3. 2018, temveč 12. 3. 2018. Dne 11. 3. 2018 je bila namreč nedelja. ZPP v četrtem odstavku 111. člena določa, da če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa Zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. V predmetni zadevi se je torej rok za vložitev pritožbe iztekel v ponedeljek 12. 3. 2018. Tega dne pa je tožnik vložil pritožbo zoper prej izpodbijani sklep (tega dne je bila pritožba priporočeno oddana na pošto). Zato gre za pravočasno vloženo pritožbo.
ZPIZ-2 člen 42.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 1, 20, 20/1.
invalidnost - invalidska pokojnina - sporazum z bosno in hercegovino - I. kategorija invalidnosti
Čeprav je pri tožniku podana I. kategorija invalidnosti, katere vzrok je deloma bolezen in deloma poškodba izven dela, mu z dopolnjeno pokojninsko dobo pravice do invalidske pokojnine ni mogoče priznati, saj ni izpolnjen dejanski stan iz 2. alineje 42. člena ZPIZ-2. Njegova zahteva je z upravnima odločbama zakonito zavrnjena, s prvostopenjsko izpodbijano sodbo pa tudi tožbeni zahtevek na njuno odpravo in priznanje vtoževane pravice.
Sporna pripravljalna vloga tožnika je po svoji vsebini le umik tožbe in specifikacija stroškov postopka in ne obrazložena vloga. Zato je sodišče prve stopnje napačno uporabilo OT, ko je odmerilo nagrado po 2. točki tar. št. 15 (v višini 150 točk), saj bi jo moralo pravilno odmeriti po 4. točki tar. št. 19 kot drugo vlogo v višini 50 točk.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013896
ZDR člen 43, 43/1, 184.. OZ člen 131, 179.. ZVZD člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda
Tožnik se je spornega dne poškodoval na svojem običajnem delovnem mestu skladiščnika. Nanj so se prevrnili kartoni, v katerih so bile pakirane omare, ki so bile zložene na palete in naslonjene na steber. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je druga tožena stranka za nastalo škodo krivdno odgovorna in da je imela v času škodnega dogodka s prvo toženo stranko sklenjeno zavarovanje za splošno in delodajalčevo odgovornost z odbitno franšizo 10 %. Druga tožena stranka mora kot delodajalec zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu z veljavnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Druga tožena stranka za to ni poskrbela, saj skladiščenje prodajnih artiklov ni bilo ustrezno.
ZPP v tretjem odstavku 86. člena določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Navedena določba ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Tožnik ni odvetnik niti ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zato je revizija pravilno zavržena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL00013206
ZGD-1 člen 527, 528, 529, 530, 547, 547/1, 547/1-4. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
refleksna škoda - vrednost delnice - delničarji - povezane družbe - koncern - dejanski koncern - obvladujoča družba - odvisna družba - kreditna pogodba - odškodninski zahtevek - aktivna legitimacija delničarjev v postopkih zaradi oškodovanja družbene lastnine
Koncern pomeni povezavo ene obvladujoče in ene ali več odvisnih družb pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe, pri čemer ima obvladujoča družba odločujoč vpliv na upravljanje in vodenje odvisnih družb. Dejanski koncern nastane na temelju dejstev, predvsem na podlagi kapitalske udeležbe ali večine glasovalnih pravic. Obvladujoča družba ima možnost izvajanja obvladujočega vpliva na odvisne družbe preko enotnega vodenja in tako vpliva na izvrševanje pristojnosti organov odvisnih družb.
Tudi za odškodninske zahtevke po prvem odstavku 547. člena ZGD-1 velja, da delničarji lahko samostojno lahko uveljavljajo le zahtevke za škodo, ki jim nastane neposredno in presega tako imenovano refleksno škodo, ki nastane zaradi oškodovanja družbe delničarju. Delničarji škodo, ki je povzročena odvisni družbi lahko uveljavljajo le v imenu in za račun družbe z actio pro socio, ki omogoča, da delničarji ukrepajo za zaščito družbe. Ne morejo pa delničarji zase uveljavljati posredne škode, ki jim je nastala zaradi škode, prizadete odvisni družbi. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do dvojnega povračila škode.
izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika - pogodba o prenosu poslovnega deleža - tožba na razveljavitev pogodbe - ugotovitev obstoja terjatve - podrejeni zahtevek - načelo hitrosti postopka
Pritožba neutemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da bi moralo zavrniti podredni dajatveni zahtevek zato, ker je zavrglo podredni ugotovitveni zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve. ZPP ne pozna "celovite obravnave" podrednega zahtevka, na katerega se sklicuje pritožba. Vsak zahtevek se obravnava posebej, in se ga lahko zavrne, zavrže, ali pa se mu ugodi. Pravila, ki bi nalagalo sodišču, da zavrne dajatveni zahtevek zato, ker je zavrglo z njim povezani ugotovitveni zahtevek, preprosto ni.
ustavitev postopka o prekršku - stroški postopka o prekršku - nagrada in izdatki zagovornika - potrebni izdatki in nagrada zagovornika - zahtevek za povračilo stroškov
Temeljno načelo glede stroškov postopka je, da stroške postopka plača tisti, ki mu je bila izrečena sankcija za prekršek (prvi odstavek 144. člena ZP-1) in ima storilec (obdolženec) pravico do povračila potrebnih izdatkov in nagrade zagovornika le, če je bil postopek o prekršku zoper njega ustavljen.
Ker je sodišče pri odmeri nagrade in potrebnih izdatkov zagovornika vezano na stroškovnik, ki ga ta priglaša, bi moral zagovornik v stroškovniku izrecno navesti, kateri priglašeni stroški se nanašajo izključno na procesna dejanja povezana s prekrškom, za katerega je bil postopek ustavljen.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - pooblaščenec - odvetnik - prenehanje dejavnosti
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje po načelu uspeha v sporu iz 154. člena ZPP tožencu naložilo, da tožnici povrne stroške postopka. Vendar je tožničinega pooblaščenca tudi še po prenehanju opravljanja odvetniške dejavnosti zmotno obravnavalo kot odvetnika in mu kot odvetniku v celoti tudi odmerilo nagrado za opravljena pravdna dejanja. Za kaj takega pa po materialnem pravu in sodni praksi od prenehanja odvetniške dejavnosti dalje, ni podlage.
Sodišče mora pri odmeri višine odškodnine za nepremoženjsko škodo uporabiti tako načelo individualizacije odškodnine kot tudi načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Pomembno je, da ima načelo individualizacije odškodnine korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnina zanje v ustreznih razmerjih.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-1.. ZPPDFT-1 Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (2016) člen 8, 8/1, 8/1-1, 9, 9/1, 13, 13/1, 13/1-1, 16, 16/1, 16/1-1, 17, 23, 23/1, 23/1-1.. KZ-1 člen 240, 240/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - elementi kaznivega dejanja - banka - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - identifikacija prosilca
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi očitala, da je v spornem obdobju omogočil 38 kreditojemalcem odobritev neustrezno zavarovanega kredita in izplačilo denarja. Ob sprejemu vloge za odobritev kredita tožnik ni opravil osebne identifikacije komitentov, pri čemer je vedel, da gre za ponarejene dokumente, pa jih je kljub temu kot verodostojne posredoval naprej v postopek odobravanja kreditov. Tožnik je z opisanim ravnanjem toženi stranki povzročil škodo z zmanjšanjem ugleda in dobrega imena, obstaja pa realna verjetnost, da ji nastane tudi premoženjska škoda zaradi nevračila kredita, ker nima ustreznih zavarovanj. Ugotovljene kršitve delovnih obveznosti so imele vse znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1.
Z ne izpodbijano, že pravnomočno I. točko izreka sodbe sta odpravljeni nezakoniti zavrnilni upravni odločbi tožene stranke o lastnosti zavarovanca iz naslova delovnega razmerja pri družbi v spornem obdobju. Sodišče je pravilno postopalo po 2. odstavku 81. člena ZDSS-1 in po odpravi nezakonitih odločb tožene stranke, samo meritorno odločilo o lastnosti zavarovanca iz naslova delovnega razmerja za celotno, v predsodnem postopku zavrnjeno obdobje.