• Najdi
  • <<
  • <
  • 14
  • od 25
  • >
  • >>
  • 261.
    VSL Sodba II Cp 308/2018
    13.6.2018
    ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00013724
    OZ člen 6, 10, 131, 964.
    zavarovanje pred odgovornostjo - neposlovna odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - krivdna odgovornost - stanovanjska hiša - padec na mokrih in spolzkih tleh - krivdno ravnanje (opustitev) - protipravnost opustitve - čiščenje pohodne površine - objektivna predvidljivost nastanka škode - skrbnost povprečnega človeka
    Pri opustitvah dolžnega ravnanja se vprašanje protipravnosti ravnanja prepleta s krivdo oziroma vprašanjem, ali je oseba, ki je opustila dolžno ravnanje, ravnala malomarno. Ugotoviti je treba, ali je potencialni oškodovalec kljub opustitvi ravnal običajno oziroma normalno glede na ugotovljene okoliščine primera: torej ali je ravnal v skladu z zahtevanim standardom skrbnosti.
  • 262.
    VSL Sklep Cst 271/2018
    13.6.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00013202
    ZFPPIPP člen 328, 328/2, 329, 329/4, 374, 374/2, 374/2-2.
    prodaja premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje - izločitvena pravica - izločitvena pravica na nepremičnini - razlastitveni postopek - javna dražba - neposredna pogajanja - likvidacijska vrednost nepremičnin - izklicna cena - ocenjena likvidacijska vrednost
    Glede na to, da je od zadnjega postopka zbiranja ponudb za prodajo navedenih nepremičnin preteklo že precej časa, tudi pritožbeno sodišče ne vidi tehtnih razlogov, da prodaje ne bi bilo smiselno ponoviti z javno dražbo. Neutemeljene pa so trditve pritožnice, da bi upraviteljica po neuspelem nezavezujočem zbiranju ponudb nepremičnine že morala prenesti na lokalno skupnost.
  • 263.
    VSL Sklep I Cpg 467/2018
    13.6.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00012817
    ZPP člen 11.
    zloraba pravic v postopku - očitno neutemeljena vloga - denarna kazen zaradi zlorabe pravic
    Zloraba pravice je podana tudi, ko stranka vlaga ponavljajoče se in očitno neutemeljene vloge, vsakemu razumnemu posamezniku pa mora biti jasno, da so brez možnosti za uspeh. Dejanja, ki pomenijo zlorabo, so protipravna in zato ne morejo uživati pravnega varstva. Ker je bila tožena stranka na nedopustnost predhodno opozorjena, se mora zavedati protipravnosti svojega procesnega ravnanja. Zaradi varstva pravic nasprotne stranke do izvedbe postopka brez nepotrebnega zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter zaradi varstva pravnega reda kot celote je treba zlorabo pravic sankcionirati.
  • 264.
    VDSS Sklep Pdp 386/2018
    13.6.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00013792
    ZPP člen 154, 154/1.
    umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
    Tožnik očitno zamenjuje pojem povoda za tožbo oziroma potrebnosti vložitve tožbe od uspeha v pravdi. Tožnik je za znesek 67,86 EUR utemeljeno vložil tožbo. Ker pa je toženka zahtevek po vložitvi tožbe izpolnila, je tožnik neutemeljeno vztrajal zahtevku na plačilo tega zneska in ga je sodišče utemeljeno zavrnilo. Pravilno je zavrnilo tudi preostali del zahtevka. Posledično je odločitev o stroških postopka pravilno oprlo na prvi odstavek 154. člena ZPP, na podlagi katerega mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka.
  • 265.
    VSL Sklep II Cp 583/2018
    13.6.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00012408
    ZNP člen 37. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2.
    prekinitev nepravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - sklep o prekinitvi postopka - sklep procesnega vodstva - razlogi za prekinitev postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
    Odločitev glede reševanja predhodnega vprašanja je prepuščena oceni sodišča. Enako tudi presoja, kdaj bo sodišče s tako prekinjenim postopkom nadaljevalo. Če se odloči, da bo s postopkom nadaljevalo, sprejme sklep o nadaljevanju postopka, ki je po svoji naravi sklep procesnega vodstva in ga lahko kadarkoli spremeni. Načeloma bo sodišče prekinjen postopek nadaljevalo, ko bo o določenem vprašanju pravnomočno odločeno pred drugim sodiščem ali pristojnim organom. Vendar pa lahko s postopkom, ki je bil prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja, nadaljuje še preden je to vprašanje rešeno na matičnem področju, če spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.
  • 266.
    VSC Sklep III Cpg 84/2018
    13.6.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00013345
    Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2002) člen 45, 45/3.
    stroški izvedenca - materialni stroški
    Razen običajnih materialnih stroškov, ki jih sodna praksa običajno vrednoti v višini 5 % od skupne nagrade, ti niso razvidni.
  • 267.
    VDSS Sodba Pdp 893/2017
    13.6.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00014668
    ZPP člen 7, 70, 70/1, 70/1-6, 123, 125a, 252, 252/1, 285, 286, 286/1, 289, 289/3, 339, 339/1.. ZDSS-1 člen 39.. ZDR člen 182.. OZ člen 131.
    odškodninska odgovornost delodajalca - materialno procesno vodstvo - prekluzivni rok - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedensko mnenje
    V skladu s prvim odstavkom 286. člena ZPP prekluzija po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo nastopi že na podlagi zakona, na to pa sta bili pravdni stranki opozorjeni že v vabilu na prvi narok za glavno obravnavo. S tem, ko je sodišče prve stopnje obema strankama navedeni rok podaljšalo še za 15 dni, tožencu ni kršilo postopkovnih pravic.

    V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZPP dokazovanje z izvedencem vodi sodišče, na podlagi tretjega odstavka 289. člena ZPP pa lahko stranki prepove določeno vprašanje izvedencu, če se vprašanje ne nanaša na zadevo. Kot takšno je treba šteti tudi vprašanje, ki se nanaša na dejstva, ki niso bila (pravočasno) zatrjevana.

    Neutemeljena je pritožbena navedba, da tožeča stranka dokaznega predloga za postavitev sodnega izvedenca gradbene stroke ni ustrezno substancirala. Na tretjem naroku za glavno obravnavo je namreč po pozivu sodišča prve stopnje navedla, naj izvedenec preizkusi pravilnost toženčevega obračuna. Čeprav pritožba zatrjuje nasprotno, tožeči stranki ni mogoče očitati, da bi morala dokazni predlog s takšno obrazložitvijo podati že v tožbi. Vprašanje, ali je podizvajalec v zvezi s spornim projektom res opravil dodatna dela, ki so se kompenzirala z neizvedenimi deli, se je namreč kot relevantno izkazalo šele po ugovoru toženca v tej smeri.

    Ravnanje predsednice senata, ki je na vprašanje toženčevega pooblaščenca sodnemu izvedencu glede izvedbe čiščenja snega na gradbišču odgovorila sama, ne utemeljuje pritožbenega očitka pristranskosti sodišča. Sicer pa je toženčevo uveljavljanje v tej smeri šele na pritožbeni stopnji prepozno. Ker predsednica senata v konkretni zadevi ni bila izločena, njena izločitev pa s strani toženca ni bila niti zahtevana, pritožbeni očitek nekorektnega vodenja glavne obravnave in s tem povezane pristranskosti že iz tega razloga ni utemeljen.
  • 268.
    VSL Sklep I Cpg 268/2018
    13.6.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00012520
    ZPP člen 13, 274, 274/1, 319. OZ člen 366, 366/2.
    res iudicata - objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - predhodno vprašanje - sukcesivno nastajajoča škoda - zastaranje - sukcesivno vtoževanje škode
    Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi ni moč govoriti o pravnomočno razsojeni stvari.

    Skladno z ustaljeno sodno prakso je pri zahtevi za povrnitev sukcesivno nastajajoče škode pravočasno uveljavljanje prve takšne škode pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod. Prva tožba namreč pretrga tek zastaralnega roka, ki začne ponovno teči za bodočo istovrstno škodo po koncu prve pravde. Glede na pojasnjeno o uveljavljanju povrnitve celotne sukcesivno nastajajoče škode so tako tožbe in s tem pravde v zvezi z nadaljnjo škodo (ki sicer izvira iz istega, že zaključenega, škodnega dejanja) dopustne, pri čemer se v teh primerih ponovno ugotavljajo vse predpostavke odškodninske odgovornosti. Vse obrazloženo velja tudi za predmetno zadevo, v zvezi s čimer velja še pojasniti, da vprašanje pravice do posesti oziroma obstoja najemnega razmerja, s katerim se je že ukvarjalo Okrožno sodišče v Mariboru v zadevi opr. št. II P 736/2012, predstavlja le predhodno vprašanje, ki (čeprav je samostojna celota) ni predmet odločanja o glavni stvari in zato odločitev o takem vprašanju ne postane pravnomočna. Prav tako pa škoda, ki jo uveljavlja tožeča stranka v predmetni zadevi, ni ista kot škoda v zadevi opr. št. II P 736/2012 Okrožnega sodišča v Mariboru, saj se nanaša na drugo časovno obdobje in zato posledično tudi ne gre za isto dejansko stanje oziroma isti historični dogodek.
  • 269.
    VSL Sodba I Cp 1420/2017
    13.6.2018
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL00013259
    ZASP člen 31, 81, 81/1, 146, 147, 156, 156/1, 157, 157/7, 157a, 168, 168/3. OZ člen 299, 299/1, 299/2, 378. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/1, II/2. Skupni sporazum med Zavodom AIPA in Združenjem kabelskih operaterjev Slovenije (2011) tarifna številka III.
    kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - javna priobčitev glasbenih del - avtorsko zaščitena glasba - kabelska retransmisija glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - filmska glasba v avdiovizualnih delih - višina nadomestila - neobstoj veljavne tarife - pravna praznina - primerna tarifa - običajno plačilo - enako obravnavanje - civilna kazen - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
    V konkretnem primeru ne bi bil izpolnjen osnovni namen civilne kazni, kateremu daje bistveni poudarek dosedanja sodna praksa, ki je v tem, da bi kazen preventivno vplivala na plačilno disciplino oziroma na spoštovanje pravic (toženka do zapolnitve ugotovljene pravne praznine s strani Vrhovnega sodišča v zgoraj obravnavanih primerih sploh ni bila, niti ni mogla biti, seznanjena z vsebino svojih dolžnosti - za kakšen obseg pravic more plačevati tožniku in koliko). Ta okoliščina, glede na njeno izrazitost, v konkretnem primeru prevlada nad drugim namenom civilne kazni, tj. odškodninskim namenom.
  • 270.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 55/2018
    13.6.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00013400
    ZPP člen 274, 311.. ZDDO člen 3, 3/1.. ZJU člen 16.
    plačilo za dejansko opravljeno delo - izstavitev pogodbe o zaposlitvi - tožbeni zahtevek - sodno varstvo - zavrženje tožbe
    Tožnik ne more v delovnem razmerju uveljavljati izstavitve pogodbe o zaposlitvi, v kolikor je pri delodajalcu že redno zaposlen po pogodbi o zaposlitvi, tudi če dejansko opravlja druga dela od tistih, ki so navedena oziroma, določena v pogodbi o zaposlitvi. Ker sodno varstvo za izstavitev drugačne pogodbe o zaposlitvi od obstoječe ni predvideno, je sodišče prve stopnje v skladu z 274. členom ZPP v tem delu tožbo pravilno zavrglo.

    Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da mora delodajalec delavcu zagotavljati vse pravice tistega delovnega mesta, ki ga dejansko opravlja.
  • 271.
    VSL Sklep I Cp 366/2018
    13.6.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00012483
    OZ člen 10, 131, 131/1, 131/2, 135. ZPP člen 212.
    pogodbeno zavarovanje odgovornosti - padec po stopnicah - neposlovna odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - stopnice kot nevarna stvar - subjektivna odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - skrbnost oškodovanca - protipravnost - krivda - dokazno breme
    Čeprav je hoja po prašnih pločevinastih polžastih stopnicah brez protizdrsnih trakov povezana z določenimi tveganji, slednja niso takšna, da jih ne bi bilo mogoče nadzorovati.

    Pri opustitvah dolžnega ravnanja odgovorne osebe pride do zbližanja oziroma prekrivanja protipravnosti in krivde. Standard „premajhne skrbnosti“ se uporablja tako za presojo krivdne odgovornosti kot za presojo protipravnosti ravnanja. Le v primeru, če zatrjevani oškodovalec uspe dokazati, da je ravnal tako, kot se je od njega v okoliščinah primera pričakovalo, in da se zato ni pregrešil zoper dolžnost vzdržati se dejanj, ki drugim utegnejo povzročiti škodo, škodno dejanje ne bo protipravno. V nasprotnem primeru je protipravnost ravnanja podana. Dokazno breme o primernosti stopnic za varno uporabo in zadostni skrbnosti zavarovanca pri gradnji in vzdrževanju stopnic je tako na toženi stranki in ne na tožnici.
  • 272.
    VSL Sklep Cst 285/2018
    13.6.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00013201
    ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/1. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-3, 211.
    osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje goljufije - pogojna obsodba s posebnim pogojem - preklic pogojne obsodbe - kazenska evidenca - izbris obsodbe iz kazenske evidence - odločanje o predlogu za odpust obveznosti

    Dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da bi moralo o predlogu za odpust obveznosti odločiti najkasneje do konca preizkusnega obdobja, ne pa tri mesece po poteku preizkusnega obdobja. V skladu z določbo prvega odstavka 407. člena ZFPPIPP namreč sodišče "po poteku preizkusnega obdobja" izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti. Pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti pa mora preveriti, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

    Stališče pritožnika, da kaznivo dejanje goljufije po 211. členu KZ-1 ni kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu je zmotno. Navedeno kaznivo dejanje je umeščeno v 23. poglavje KZ-1, v katerem so navedena kazniva dejanja zoper premoženje.

  • 273.
    VSL Sklep II Cp 434/2018
    13.6.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00012840
    ZPP člen 112, 112/10, 324, 324/6, 342, 343, 343/1.
    vloga vezana na rok - pritožba - pravočasna pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - poučitev o procesnih pravicah - opozorilo stranki v pravnem pouku - pravni pouk o pravnem sredstvu - vložitev pritožbe na nepristojno sodišče - izjema - nevednost vložnika, ki nima pooblaščenca - očitna pomota stranke - neizpolnitev pogoja - postopek s pritožbo
    Ker je toženka pritožbo nepravilno poslala Višjemu sodišču v Ljubljani, njenega ravnanja pa ni mogoče pripisati nevednosti ali očitni pomoti, je sodišče prve stopnje pritožbo pravilno zavrglo kot prepozno, saj jo je prejelo po poteku petnajst dnevnega roka.
  • 274.
    VSL Sklep II Cp 2783/2017
    13.6.2018
    DEDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00013726
    ZDKG člen 7. ZD člen 123, 172, 172/1, 216. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-6, 46, 46/1, 125, 148, 159.
    zaščitena kmetija - obseg zapuščine - preveritev statusa zaščitene kmetije po uvedbi dedovanja - predhodno vprašanje - zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - listine, ki so podlaga za vknjižbo - načelo dispozitivnosti postopka - pogoji za dovolitev vpisa - sklep o vknjižbi - pritožba - dovoljenost pritožbe - napačen pravni pouk
    Vprašanje o statusu kmetije - ali je ta ob smrti zapustnika izpolnjevala pogoje za zaščiteno kmetijo ali ne, je predhodno vprašanje v zapuščinskem postopku. Glede na dosedanje podatke je torej sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe o dedovanju, za pravilno uporabo materialnega prava pa je potrebno ugotoviti še dodatna pravno relevantna dejstva.
  • 275.
    VDSS Sodba Pdp 302/2018
    13.6.2018
    DELOVNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VDS00013493
    ZGD-1 člen 268, 294, 294/3, 294/3-7.. ZPPOGD člen 4.
    odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - predsednik uprave - predčasno prenehanje mandata - razrešitev s funkcije
    Odpravnina je bila pogodbeno dogovorjena za primera predčasne sporazumne prekinitve pogodbe za poslovodno funkcijo oziroma odpoklic brez razlogov, njeno izplačilo pa je bilo vezano na prenehanje delovnega razmerja pri toženi stranki. Tožniku je mandat prenehal na način, določen v individualni pogodbi o zaposlitvi, ker mu je z dnem prenehanja mandata prenehalo tudi delovno razmerje in ker se tožnik po tem prenehanju ni ponovno zaposlil pri toženi stranki, je tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine utemeljen.
  • 276.
    VDSS Sodba Pdp 730/2017
    13.6.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00014738
    ZDR-1 člen 33, 34, 37, 82, 88, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 209.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
    Tožena stranka je dokazala, da je tožnik kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da si je protipravno prilastil 321 kosov viška servisnega materiala, ki mu je bil zaupan v zvezi z zaposlitvijo. S tem je uresničil vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po 209. členu KZ-1, kar je odpovedni razlog po 1. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Dokazan pa je tudi odpovedni razlog po 2. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj je tožnik z očitanim ravnanjem naklepoma huje kršil tudi pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker je ravnal je v nasprotju z določbami pogodbe o zaposlitvi in kršil obveznosti iz 33. , 34. in 37. člena ZDR-1. Po teh določbah mora delavec vestno opravljati delo, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu, upoštevati mora zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, poleg tega pa se mora vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.
  • 277.
    VDSS Sodba Pdp 142/2018
    13.6.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00013433
    ZDCOPMD člen 3, 5, 6, 8.. ZEPDSV člen 18, 19.
    delovni čas - odmor - nadurno delo - mobilni delavci - evidenca o izrabi delovnega časa
    Predložena evidenca ni verodostojna, ker temelji na tahografih, s katerimi se je pri toženi stranki manipuliralo. V primeru, če tahograf ne izkazuje verodostojnih podatkov o trajanju voženj oziroma o trajanju drugih del (naklad, razklad, …), se opravljene nadure lahko dokazujejo z drugimi dokazi.
  • 278.
    VDSS Sodba Pdp 214/2018
    13.6.2018
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00013993
    ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZObr člen 97f, 98c.. OZ člen 243.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1.
    odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki

    Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 30/2016 z dne 8. 3. 2016 zavzelo jasno stališče, da tožena stranka pripadnikom Slovenske vojske na misijah v tujini ne more odrekati pravice do tedenskega počitka.

    Vrhovno sodišče RS je v zadevi VIII Ips 226/2017 zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Poudarilo je, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem, ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je predmetni. Zato je to predmet zavrnitve.

  • 279.
    VDSS Sodba Pdp 126/2018
    13.6.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00014473
    ZDR-1 člen 4, 13, 13/2, 18.. ZDR člen 4, 11, 11/2, 16.
    obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
    Tožnikovo delo, ki je mesečno variiralo tako glede števila delovnih dni, kot tudi glede same razporeditve, trajanja dnevne delovne obveznosti in je bilo v celoti odvisno od povpraševanja naročnikov, ne predstavlja nepretrganega opravljanja dela, temveč gre za delo po potrebi. Za presojo glede obstoja delovnega razmerja so pomembne tudi ugotovitve, da se je lahko tožnik samostojno odločal, kdaj ne bo izvajal storitev za toženo stranko, in da za njegovo odsotnost ni bila potrebna odobritev ali privolitev tožene stranke. Prav tako ni izpolnjen element opravljanja dela po navodilih in nadzoru tožene stranke. Ker v medsebojnem pogodbenem razmerju med strankama v spornem obdobju niso obstajali elementi delovnega razmerja, je utemeljeno zavrnjen tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja.
  • 280.
    VDSS Sklep Pdp 393/2018
    13.6.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00013415
    ZDSS-1 člen 5.
    stvarna pristojnost - individualni delovni spor
    Tožeča stranka je v tožbi od tožencev zahtevala izročitev kontaktnega brusilnega stroja, osebnega vozila in načrtov za preuredbo gostinskega lokala ter plačilo uporabnine za brusilni stroj in za osebno vozilo za sporno obdobje. Z vlogo je umaknila tožbo v zvezi s tožbenim zahtevkom za izročitev kontaktnega brusilnega stroja in osebnega vozila, zvišala pa je denarne zahtevke iz naslova vtoževane uporabnine. Zahtevki tožeče stranke, ki jih od tožencev vtožuje v tem sporu, ne izvirajo iz delovnega razmerja med tožečo stranko in tožencema. To pa pomeni, da delovno sodišče za reševanje tega spora ni stvarno pristojno.
  • <<
  • <
  • 14
  • od 25
  • >
  • >>