ZNP člen 7, 7/1, 35, 35/1, 104, 168, 168/1. EZ-1 člen 473, 473/5. ZUreP-1 člen 93, 93/3.
sodni depozit - pogoji za sodni depozit - omejitev lastninske pravice - obligatornost naroka - kontradiktornost postopka
Sodišče sprejme sodni depozit, če je tako določeno s posebnim predpisom (prvi odstavek 168. člena ZNP). Tak poseben predpis je EZ-1, ki v petem odstavku 473. člena določa, da se postopek za omejitev lastninske pravice šteje za nujen, če je javna korist izkazana v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZUreP-1, in če razlastitveni upravičenec pri sodišču da v hrambo znesek v višini ocenjene odškodnine za nepremičnino, ki je predmet postopka razlastitve ali omejitve lastninske pravice, in varščino v višini 1/2 ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo po predpisih o razlastitvi. Ob odločanju o dovolitvi sodnega pologa sodišče ne presoja obstoja predpostavk za omejitev lastninske pravice nasprotnega udeleženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00013211
ZUPJS člen 1, 6, 34, 37, 37/6, 37/7, 41. OZ člen 186, 186/1, 190. ZPP člen 13, 458, 458/1. ZUP člen 43, 260, 260/1, 260/1-9, 281, 281/1.
spor majhne vrednosti - subvencija tržne najemnine - upravičenec za prejem izpolnitve - najemnik - predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja - vezanost na pravnomočno upravno odločbo - odprava upravne odločbe - učinek odločbe - solidarna odgovornost - protipravnost - nastanek škode - stranski udeleženec v upravnem postopku
Na podlagi določila 13. člena ZPP je civilno sodišče, če je matični organ o predhodnem vprašanju odločil z dokončno in pravnomočno odločbo, na tako odločitev vezano. To je posledica pravnomočnosti sodnih in drugih (upravnih) odločb. To načelo vezanosti na pravnomočne akte velja tudi za razmerje med civilnim pravdnim postopkom in upravnim postopkom. Civilno sodišče je tako na dokončno in pravnomočno odločbo upravnega organa, s katero je v okviru svojih pristojnosti odločil o pravici ali pravnem razmerju kot o glavni stvari, vezano, vse dokler odločba ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena. Ker je bila odločba drugega toženca (CSD) z dne 6. 3. 2013 odpravljena, se tretji toženec (stanovanjski sklad) neutemeljeno sklicuje, da je svojo obveznost s plačilom subvencije tržne najemnine najemniku veljavno izpolnil na podlagi te odločbe.
vrnitev zaplenjenega premoženja - zavezanec za vračilo premoženja - pravno nasledstvo - dejansko vprašanje
Vprašanje verjetno izkazanega pravnega nasledstva je dejansko vprašanje in stvar dokazne ocene.
Zavezanka za vračilo nepremičnine v naravi je tista nasprotna udeleženka, v katere lasti je predmetna nepremičnina. Zemljiškoknjižna zavezanka za vračilo je torej T., družbena lastnina, dejanska zavezanka za vračilo pa njena pravna naslednica T. d.d.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00013515
ZST-1 člen 19, 19/2, 20, 20/1.. ZPP člen 41.
vrednost spornega predmeta - sprememba tožbe - sodna taksa
V konkretnem primeru gre za objektivno kumulacijo zahtevkov, ki temeljijo na različnih pravnih podlagah. Določitev vrednosti zahtevka oz. predmeta v takšnem primeru določa drugi odstavek 41. člena ZPP. Ker ZPP vsebuje določbe o določitvi vrednosti spora pri objektivni kumulaciji zahtevkov, se posamezni zahtevki skladno z določbo 41. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 19. člena ZST-1 ne seštevajo, ampak pri taksni odmeri ohranjajo samostojnost.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok
Tožena stranka je ugotovila razlog za izredno odpoved že dne 15. 12. 2015, ko je z dopisom na policijski postaji priglasila premoženjskopravni zahtevek kot oškodovanka v kaznivem dejanju, ki se očita tožnici. V konkretnem primeru je tako bil zamujen 30 dnevni subjektivni rok za podajo izredne odpovedi, saj je tožena stranka tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi dne 7. 4. 2016.
Tožena stranka bi morala izvesti postopek izredne odpovedi, saj bolniški stalež ne more biti razlog za podaljšanje subjektivnega roka za podajo odpovedi.
ZDR-1 člen 36, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211.. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela delavcem in funkcionarjem v državnih organih (2002) člen 9.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - prevoz na delo in z dela - kaznivo dejanje goljufije - naklep - huda malomarnost - povračilo stroškov - obveščanje delodajalca
Na podlagi ugotovitev sodišča prve stopnje in sicer, da tožnik ni niti pomislil na to, da bi toženo stranko obvestil, da se na delo vozi z drugega naslova, kot ga je navedel toženi stranki, ter bi toženo stranko o tem obvestil, če bi se vozil dlje časa, ni bil ugotovljen tožnikov goljufivi namen (že) v začetku julija 2014 (ko naj bi se pričela renovacija hiše), da si pridobi protipravno premoženjsko korist v višini razlike med izplačanimi potnimi stroški za sporno relacijo. Zato kršitev po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni podana. Ugotovitev sodišča prve stopnje izključuje tudi naklep, s katerim naj bi tožnik huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Pravilno pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je v ravnanju tožnika podana (vsaj) huda malomarnost glede hujšega kršenja pogodbenih in zakonskih pravic iz delovnega razmerja.
Ker je pravilno ugotovljeno, da se tožnik v obravnavanem obdobju ni vozil na delo in z dela iz Kamnika, temveč, da je živel v Ljubljani, od koder je tudi prihajal na delo, je ugotovljeno, da je tožnik huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alineji 110. člena ZDR-1.
ZPP člen 142, 142/4. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 147, 147/4.
sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave - prepozno vložena dopolnitev - osebno vročanje - fikcija vročitve - dejanski prejem pošiljke - pritožba zoper sklep o zavrženju predloga - začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - napačna razlaga zakona
Neuspešen poskus osebne vročitve vzpostavi časovno podaljšano vročanje, ki se zaključi po poteku roka za dvig, ki bi ga moral opraviti naslovnik, torej najkasneje ob koncu 15. dne. Takrat nastopi fikcija, da je bila vročitev opravljena. Že po poteku roka pa sledi dejanje vročevalca (pusti pisanje v dolžnikovem predalčniku). Določba četrtega odstavka 142. člena ZPP ločuje čas nastopa fikcije vročanja pisanja od tega, da se naslovniku omogoči dejanska seznanitev z vsebino sodnega pisanja na način, da ga vročevalec pusti v njegovem predalčniku. Ker nastopa fikcije ni mogoče enačiti z dnem dejanskega prejema pisanja, dejstvo, da je bil pritožniku sklep o dopolnitvi predloga puščen v predalčniku 26. 5. 2018, ne vpliva na pravilnost izpodbijanega sklepa glede ugotovitve, da je vročitev sklepa pritožniku nastopila en dan prej. Pritožnik se na obvestilo pošte o pošiljki ni odzval, je pa bil z njim seznanjen z vložitvijo v predalčnik. Prepozno vložene dopolnitve predloga tako ni mogoče pripisati ravnanju sodišča, ampak pritožnikovi napačni razlagi zakonske določbe, ki bi se ji lahko izognil, če bi na pošti dvignil pisanje. Pritožnik je bil tisti, ki se je s svojim predlogom za začetek postopka prisilne poravnave obrnil na sodišče, zato je utemeljeno pričakovati, da bo v tem postopku aktivno sodeloval tudi z odzivom na obvestilo o poslanih sodnih pošiljkah.
Za uporabo 157. člena ZPP morata biti izpolnjena dva pogoja: da toženec že pred pravdo ni dal povoda za tožbo in da pripozna tožbeni zahtevek, preden se v sodnem postopku spusti v njegovo obravnavo.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - narok v nenavzočnosti obsojenca
Na podlagi drugega odstavka 506. člena ZKP mora sodnik zaslišati obsojenca, če je dosegljiv. Kar pomeni, da mora dati obsojencu možnost, da v kontradiktornem postopku izrazi svoje stališče in predlaga dokaze. Če pa se obsojenec, čeprav je bil pravilno vabljen na zaslišanje, ne odzove vabilu, ga ni dopustno niti prisilno privesti. Zasliši se ga samo, če je dosegljiv. Če obsojenec ne pride, se šteje, da se je odrekel pravici odgovoriti na predlog za preklic pogojne obsodbe.
Sodišče tako v postopku za preklic pogojne obsodbe ugotavlja, ali je neizpolnitev naložene obveznosti posledica obsojenčevega brezbrižnega odnosa do slednje ali pa objektivnih okoliščin, nastalih po pravnomočnosti sodbe, ter na tej podlagi oceni, katera izmed zakonsko predvidenih možnosti je v danem primeru najbolj utemeljena.
nadaljevanje postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka
Ko je prvostopenjsko sodišče odločalo, je imelo vse podatke, da je ugotovilo, da tudi iz končnega seznama preizkušenih terjatev (ki je sestavni del sklepa o preizkusu terjatev) izhaja, da je stečajna upraviteljica prerekala terjatev tožeče stranke iz predmetne pravde, in da je bila tožeča stranka napotena na nadaljevanje tega postopka oz. na ugotovitev obstoja prerekane terjatve in uveljavitev ločitvene pravice. Zato je ravnalo pravilno, da je predlog tožeče stranke štelo kot pravočasen predlog za nadaljevanje postopka takoj, ko je rok začel teči.
ZKP člen 519, 519/1, 519/2, 522. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (2010) člen 3, 31, 32, 33, 34.
mednarodna pravna pomoč - pogodba o pravni pomoči med Slovenijo in Bosno in Hercegovino - odstop kazenskega pregona tuji državi - odstop kazenskega spisa tuji državi v sojenje - stvarna pristojnost - stvarna pristojnost za izdajo sklepa o odstopu kazenskega spisa tuji državi - procesne faze
Odstop spisa za kazenski pregon in sojenje tuji državi je mogočn le do začetka glavne obravnave.
Razumljivost in popolnost katerekoli vloge v kazenskem postopku sta predpogoja, ki morata biti izpolnjena, da bi lahko bila ta po predmetu obravnavana.
Gre za samostojni preizkus, ki mu drugi preizkusi ali obravnave šele sledijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012662
Uredba o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije (2009) člen 24, 24/1. ZPP člen 184, 436, 436/3.
kreditna pogodba - solidarno poroštvo - menica - sprememba tožbe - zapadlost - jamstvena shema RS - plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izrek sodne odločbe
Tožeča stranka je spremenila tožbo in navedla, da ne gre za menično terjatev, ampak tožena stranka za odprte obveznosti odgovarja kot solidarni porok. V obeh primerih gre za obveznost tožene stranke iz naslova solidarnega poroštva, za katero je tožena stranka dala tožeči stranki menice.
Za izterjavo posameznih terjatev iz naslova unovčenih jamstev v imenu Republike Slovenije je odgovorna SID banka, vendar se izterjava izvaja preko banke, ki je prejela jamstvo za unovčeno terjatev.
ZPP člen 105a,105a/3, 330, 330/1,. Sodni red člen 109, 109/1, 111. ZUP člen 216.
sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - podpis odločbe - izvirnik in prepis
Če za vlogo, za katero zakon določa, da je taksa procesna predpostavka, taksa ni plačana v postavljenem roku in tudi niso podani pogoji za taksno oprostitev, po tretjem odstavku 105.a člena ZPP šteje, da je taka vloga umaknjena.
Pravila o izdaji sodnih odločb v pravdnem postopku določata ZPP in Sodni red.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00012951
ZZVZZ člen 28, 29, 31, 34, 34/3, 93. ZDR-1 člen 137. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 190, 190/3, 191, 243, 243/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 137, 229, 229/4.
vzpostavitev delovnega razmerja za nazaj - zahtevek delodajalca za povračilo nadomestil za bolniško odsotnost za nazaj - refundacija nadomestila plače - odločba upravnega organa - odprava upravne odločbe - delno zavrženje tožbe - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - ugovori zavoda za zdravstveno zavarovanje - poziv na dopolnitev navedb - materialno procesno vodstvo
Odprave upravnih odločb v gospodarskem sporu, v katerem je predmet odločanja povračilni zahtevek in za katerega veljajo pravila ZPP (ki takšnega pravnega sredstva ne predvideva), ni mogoče zahtevati.
Materialnopravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka v konkretnem primeru ni upravičena do povračila izplačanega nadomestila plače, saj ni sporno, da je bil delavec v kritičnem obdobju v delovnem razmerju pri tožeči stranki (to razmerje je bilo vzpostavljeno s sodbo delovnega sodišča) in da mu je tožeča stranka izplačala nadomestila plače.
ZFPPIPP člen 34, 34/1, 34/3, 34/4, 237a, 237a/5, 271. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogoji za preklic odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - poslovanje dolžnika v obdobju odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - obveznost enakega obravnavanja upnikov
Četrti odstavek 34. člena ZFPPIPP zgolj primeroma našteva ravnanja dolžnika, ki lahko pomenijo neenako obravnavo upnikov, in ne gre za taksativno navedene primere. Neenako obravnavanje upnikov lahko pomeni tudi ravnanje, kakršnega zatrjuje upnik, to pa je, da je dolžnik ob bistveno enakih okoliščinah terjatve določenih upnikov priznal ter jih vključil v svoj program prestrukturiranja, medtem ko upnikove terjatve ni upošteval.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00012824
KZ-1 člen 211, 211/1, 220, 220/1.
kaznivo dejanje goljufije - goljufiv namen - določnost izreka sodbe
Povedano pokaže, da je torej goljufivi namen, kot ključni zakoniti znak tega kaznivega dejanja prvostopno sodišče ustrezno ″napolnilo″ le v obrazložitvi izpodbijane sodbe (″ob vedenju obeh, da za nakup sploh nimata denarja in da ga v zahtevanem znesku tudi ob izteku najema niti ne bosta imela, saj ga niti od obdolženčeve žene, niti od zavarovalnice nista niti mogla pričakovati″), čeprav bi slednje okoliščine za sklepčnost obtožnega akta nedvomno sodile v sodbeni izrek. Zato se je strinjati s pritožbo, da zgolj očitek, ki izhaja iz sodbenega izreka pod točko I/1.) o tem, da sta obdolženec in njegova žena prikazovala interes za nakup nepremičnine, ker pa še nista imela denarja, sta predlagala oškodovanki najprej sklenitev najema, ki je bil dejansko tudi sklenjen v skladu z veljavno najemno pogodbo, kot tudi, da bosta po pridobitvi pričakovanih denarnih sredstev to nepremičnino odkupila ne zadošča za obstoj obogatitvenega goljufivega namena obdolženca, saj slednji v izreku izpodbijane sodbe glede tega kaznivega dejanja ni opisan na razpoznaven in jasen način, kot to pravilno v okviru kršitve kazenskega zakona prvi stopnji očita tudi pritožba. Glede na ugotovitve v izpodbijani sodbi, da naj bi oškodovanka v mesecu novembru 2013, ko sta se obdolženec in njegova žena izselila, ugotovila, da je bila krušna peč uporabljena v nasprotju z njenimi izrecni navodili o pravilni uporabi le-te, saj naj bi se v njej kurile tudi nevarne snovi, kar naj bi povzročilo pregretje in notranjo eksplozijo peči in posledično uničenje oboka peči, gre po oceni pritožbenega sodišča tudi v tem delu za civilno pravno razmerje v skladu z določbami SZ-1, ki uzakonjajo pravice in dolžnosti najemojemalcev, kajti po prenehanju najemnega razmerja mora namreč najemnik vselej izročiti lastniku nepremičnino v stanju, v kakršnem ga je prevzel, pri čemer se upoštevajo spremembe, nastale pri normalni uporabi stanovanja in tiste, ki jih je najemnik opravil le v soglasju z lastnikom, kajti v nasprotnem primeru je le-ta odškodninsko odgovoren.
V kolikor ni jasno, kaj konkretno je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno, ni mogoče govoriti o kršitvi pogodbe. Posledično tudi ni mogoče ugotoviti, ali je tožeča stranka (protipravno) enostransko prekinila komisijsko pogodbo.