ZDR-1 člen 182, 182/1.. Pravilnik o stopnjah običajnega odpisa blaga (kalo, razsip, razbitje, okvara) (2008) člen 1, 1/2.. ZPP člen 357a.
odškodninska odgovornost delavca - škoda - inventurni primanjkljaj
Tožnica je kot škodo poleg ugotovljenega presežka, ki seveda ne predstavlja škode, opredelila manko in odpis blaga. Pri tem ni mogoče šteti, kot je sodišče prve stopnje, da v primeru, če višina manka oziroma odpisa ne presega kala 2 %, tožnici škoda ni nastala. Za obračun kala se uporablja Pravilnik o stopnjah običajnega odpisa blaga (kalo, razsip, razbitje, okvara), ki, kot je razvidno iz prvega odstavka prvega člena, določa običajni primanjkljaj in uničenje blaga iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ta se po drugem odstavku prvega člena pravilnika ne šteje za jemanje blaga za neposlovne namene po predpisih o davku na dodano vrednost. Odstotek po pravilniku (2 % za ostale živilske izdelke) pomeni najvišjo dovoljeno vrednost odpisa blaga, od katerega se ne obračuna in ne plačuje davek na dodano vrednost. Pravilnik o stopnjah običajnega odpisa blaga (kalo, razsip, razbitje, okvara) torej določa, katero blago se lahko odpiše, da ni podvrženo plačilu davka na dodano vrednost, ne pomeni pa, da če so odpisi nižji od odstotka, ki ga določa pravilnik, z odpisi družbi škoda ne nastane. In enako velja za manko.
Pritožbeno sodišče pritrjuje obrazložitvi obrambe v zvezi z zavrnitvijo dokazov v zvezi z uveljavljanjem alibija ter zaključuje, da kazenski postopek zoper obdolženega L.O. ni potekal v skladu z načelom poštenosti postopka, ki izhaja iz vrste pravic v kazenskem postopku, predvsem tistih, ki zadevajo pravico do obrambe in ko mora sodišče ob popolni enakopravnosti strank postopka obdolžencu zagotoviti ustrezne in zadostne možnosti, da se opredeli in zavzame stališče o dejanskih in pravnih vidikih zadeve in da v razmerju do nasprotne strani ni zapostavljen.
Prav tako mora biti obdolžencu omogočeno, da zaslišuje in zahteva zaslišanje obremenilnih prič ter da doseže navzočnost zaslišanja razbremenilnih prič, ob enakih pogojih kot veljajo za obremenilne priče. Še s posebno skrbnostjo je treba presojati dokazne predloge, s katerimi obdolženci uveljavljajo alibi. Ti sodijo med dokaze, ki so obdolžencu v korist in so materialnopravno relevantni, saj potrjujejo, da se morebitni storilec ni nahajal na kraju kaznivega dejanja v času, ko je bilo dejanje izvršeno in je zato sodišče dolžno obstoj alibija, ki je vsaj verjetno izkazan, preveriti z izvedbo predlaganega dokaza. Če tega ne stori, krši obdolženčevo pravico do obrambe.
Pri odločanju o dokaznem predlogu mora sodišče upoštevati merila, ki jih je ustaljena ustavnosodna praksa postavila za odločanje o predlogu v skladu s tretjo alinejo 29. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava): 1) glede na načelo proste presoje dokazov sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost; 2) sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlagata stranki; 3) predlagani dokaz mora biti materialnopravno relevanten; 4) pravno relevantnost predlaganega dokaza morata stranki utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti in 5) v dvomu je šteti vsak dokaz in vsak dokazni predlog obrambe v korist obdolženca in ga sodišče mora izvesti, razen če je očitno, da ne more biti uspešen. Ob upoštevanju predhodno naštetih meril morajo biti dokazi glede na njihovo vsebino in vrednost sposobni bistveno vplivati na ugotavljanje relevantnih dejstev, primernih za ugotavljanje predmeta dokazovanja (thema probandi). Takšne standarde je postavilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije tudi v svoji odločbi I Ips 1674/2012, s katero je zahtevama za varstvo zakonitosti obdolžencev S.M. in L.O. ugodilo in izpodbijano sodbo v obsodilnem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 56, 56/1, 58, 58/2, 58/4. ZPP člen 7, 286.
dolžnikov ugovor zoper izvršilni sklep - standard obrazloženosti ugovora - oprava naroka v izvršilnem postopku - nedovoljene novote - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov
Ugovor je namenjen podajanju vseh pravno relevantnih trditev, s katerimi dolžnik zatrjuje, da je bila upniku terjatev poplačana in zbiranju ter predlaganju ustreznega procesnega gradiva, ki nasprotuje upnikovi terjatvi. Teh aktivnosti dolžnika ne more nadomestiti narok. Narok je namreč namenjen le razčiščevanju tistih spornih vprašanj in izvajanju tistih dokazov, ki jih je dolžnik pravočasno navedel oziroma predlagal v ugovoru. Dolžnikovo naziranje o dopustnosti podajanja novih dejstev in novih dokazov na naroku po podaji ugovora, je zato zmotno. Izjema je le v primeru, če dolžnik izkaže, da dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti v ugovoru.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. SPZ člen 11, 11/1, 92, 92/1.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - izročitev nepremičnine v posest - rei vindicatio - domneva o lastniku nepremičnine - izpodbojna zakonska domneva
V primeru, da bo toženka v postopku po izbrisni tožbi uspela, bo moralo sodišče v konkretnem primeru tožbeni zahtevek zavrniti. Odločilno predhodno pravno vprašanje torej je, ali sta tožnika postala lastnika predmetne nepremičnine, ki ju upravičuje do izročitve v posest.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00064039
URS člen 15, 15/3, 37.
varstvo ustavnih pravic - kolizija ustavnih pravic - varstvo osebnostnih pravic - poseg v ustavne pravice posameznika - komunikacijska zasebnost - pravica do komunikacijske zasebnosti - poslovna komunikacija - poseg v zasebnost - prisluhi - objava prisluhov iz predkazenskega postopka - relativno javna osebnost - test sorazmernosti - nujnost posega - objava članka - javni interes - demokratična družba - pravica javnosti do obveščenosti - novinarsko poročanje - objektivno poročanje novinarja - novinarska svoboda - kodeks novinarske etike - dobrovernost - poseg v čast in dobro ime - žaljiva vsebina - vrednostna sodba - nastanek škode - pavšalne navedbe - izvajanje dokazov - odmera pravdnih stroškov
Prva toženka je z objavo prisluhov, ki so bili pridobljeni v predkazenskem postopku na podlagi odredbe sodišča, kršila tožnikovo pravico do komunikacijske zasebnosti, vendar je bil, glede na to, da je bil v obravnavanem primeru podan močan javni interes za seznanitev javnosti z okoliščinami prodaje Mercatorja kot enega največjih slovenskih podjetij, ta poseg dopusten.
Novinar je članek napisal na podlagi objavljenih prisluhov. Vrednostna sodba, ki jo je uporabil novinar, ne predstavlja objektivno žaljivega zapisa, saj je imela podlago v že prej objavljenih dejstvih (prisluhih), poleg tega pa je sodišče na podlagi izpovedi avtorja ugotovilo, da je slednji želel zgolj opozoriti na funkcioniranje družbe, v kateri živimo, zaradi česar avtor ni imel žaljivega namena. Avtor je pri svoji kritiki ostal v mejah novinarske svobode.
NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00023129
ZDZdr člen 75, 79. ZNP člen 37.
socialno varstveni zavod - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - prostorska stiska - omejene prostorske zmogljivosti - prostorske in strokovne zmožnosti zavoda - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda
Ob dejstvu, da so vsi socialnovarstveni zavodi prezasedeni, da se stopnja prezasedenosti hitro in znatno menja, ter da imajo vsi verificirani zavodi enak program, je namestitev pri pritožniku najboljša rešitev za oskrbo in varstvo nasprotnega udeleženca. V danih okoliščinah, ko tudi v drugih zavodih ni prostih sob (tudi v drugih zavodih bi nasprotni udeleženec bival v skupnih prostorih), ni razlogov, da ne bi bile upoštevane okoliščine in želja nasprotnega udeleženca. Tudi sodni izvedenec se je pri ustnem podajanju mnenja glede izbire zavoda zavzel za spoštovanje želje nasprotnega udeleženca. Premestitev v varovani oddelek istega zavoda bi bila po izvedenčevem mnenju za nasprotnega udeleženca manj stresna kot njegova premestitev v drug zavod.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/4, 11/5. ZPP člen 337, 337/1, 365, 365-3.
sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - dokazovanje negativnih (neobstoječih) dejstev - ogroženost poslovanja - zaprt transakcijski račun - likvidnostne težave - izkaz poslovnega izida - novo dejstvo v pritožbi - okoliščine, ki opravičujejo odlog plačila sodne takse - pravica do pritožbe
Pritrditi je pritožbenim navedbam, da toženka ne more dokazovati negativnega dejstva, da nima prilivov. Po mnenju pritožbenega sodišča je toženka zadostila trditvenemu bremenu v predlogu za oprostitev oziroma odložitev plačila sodne takse s tem, ko je navedla, da nima prilivov, da nima premoženja, da nima odprtega transakcijskega računa in za te trditve predložila dokaze. Res, da ni uporabila besedne zveze, da bo s plačilom sodne takse ogroženo njeno poslovanje, vendar pa je smiselno zatrjevala prav to, ko je navajala, da nima prilivov in da trenutno ni zmožna zagotoviti plačila sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00025564
ZZZDR člen 106, 106/2, 106/6. ZNP člen 35, 35/3, 35/5. ZIZ člen 272, 272/2.
spor iz razmerja med starši in otroki - določitev stikov med staršem in otrokom - določitev obsega stikov - določitev stikov med počitnicami - preprečevanje stikov - onemogočanje otrokovih stikov - denarna kazen - izrek denarne kazni - izrek denarne kazni zaradi kršitve prepovedi iz začasne odredbe - predodelitev otroka - telefonski stiki z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - stroški postopka v družinskih sporih - skupni stroški postopka - krivdno načelo - pogoji za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je prepričljivo ocenilo, da so predlagateljičini verbalni odzivi in konkludentna ravnanja odražali njeno negativno stališče do izvrševanja stikov deklic z očetom, zlasti ker je njena obveznost tudi, da deklici pripravi na stik in jo vsesplošno zavezuje k aktivnemu ravnanju pri stikih deklic z očetom. Pritožbene navedbe, ki te ugotovitve izpodbijajo, trdnosti dokazne ocene ne omajejo. Zanje namreč (z izjemo zdravniškega potrdila za stik 29. 3. 2018) predlagateljica ne ponudi nobenega dokaza, podatki in listine v spisu, na katerih temelji dokazna ocena prvostopenjskega sodišča (zlasti poročila CSD o stikih), pa (pre)pričajo o nasprotnem. Ker za izrek denarne kazni zadošča že ena kršitev, predlagateljica pa za dve od ugotovljenih treh ni ponudila nobenega dokaza (niti lastnega zaslišanja ne), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da mama deklici očetu odtujuje. Vsa pritožbena (sicer dokaj nekonkretizirana) namigovanja, da je za odpor deklic do stikov (so)odgovoren oče, ne omajejo trdnosti dokazne ocene, ki temelji zlasti na izčrpnih in strokovnih mnenjih obeh sodnih izvedenk ter poročil CSD, ki spremlja stike pod nadzorom že vse od izdaje prve začasne odredbe, izdane v tem postopku, ter tudi sicer spremlja družino. Tako ravnanje mame ni le zavržno, temveč zakonsko prepovedano (drugi odstavek 106. člena ZZZDR) in lahko vodi celo v predodelitev otrok očetu (šesti odstavek 106. člena ZZZDR).
Sodišče prve stopnje je odločalo o ustavitvi postopka zaradi umika (nespremenjene) tožbe. Ob tem je zavzelo pravilno stališče, da je tožnik tožbo umaknil takoj, ko je toženka izpolnila zahtevek, prav tako je pravilno odločilo, da je bila tožba potrebna, in posledično štelo, da je tožnik uspel s svojim zahtevkom v celoti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - USTAVNO PRAVO
VSL00025517
URS člen 33. ZDen člen 80, 80/1. ZPP člen 354, 354/1, 354/2.
sklep o dedovanju - denacionalizacijski postopek - zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - vrnitev denacionaliziranega premoženja - dedovanje denacionaliziranega premoženja - oporočno razpolaganje z denacionaliziranim premoženjem - sodna praksa - pravica do zasebne lastnine - upravljanje premoženja po skrbniku za poseben primer - dedne izjave - odpoved dediščini - pomanjkljiva obrazložitev sklepa - odpravljiva procesna pomanjkljivost
Po ustaljeni sodni praksi se omejitve pri oporočnem razpolaganju glede v denacionalizaciji vrnjenega premoženja nanašajo le na upravičenca, ki mu je bilo premoženje vrnjeno, ne pa tudi na oporočna razpolaganja njegovih dedičev. Takšna oporočna razpolaganja je zato treba dopustiti tudi za v denacionalizaciji vrnjeno premoženje, če je to mogoče ugotoviti z razlago oporoke.
Terjatev skrbnika za posebni primer za začasno upravljanje z vrnjenim premoženjem ima obligacijskopravno in ne dednopravno naravo. Takšna terjatev proti ostalim dedičem zapade ob pravnomočnosti sklepa o dedovanju, saj ima skrbnik šele takrat možnost ugotoviti, koliko odpade na posameznega dediča.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 433.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - preklic dovoljenja za poslovanje na naslovu
Po določbi druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP velja izpodbojna zakonska domneva o obstoju izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena (da pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register), če je kot poslovni naslov subjekta vpisa v sodni register vpisan naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu.
Drugače pa je v primeru, če je ob vpisu poslovnega naslova v sodni register pravna oseba imela soglasje lastnika objekta, pa je bilo soglasje kasneje preklicano. Za tak primer pa so lastniku objekta na voljo drugi postopki, v katerih lahko poskrbi za varstvo svoje lastninske pravice.
ZFPPIPP člen 399, 399/4, 399/4-1. ZFPPIPP-G člen 34, 34/3. URS člen 155, 156.
postopek osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - sprememba zakona - postopek za oceno ustavnosti
Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo upničin ugovor proti odpustu obveznosti, ker je uporabilo pred novelo ZFPPIPP-G veljaven 399. člen ZFPPIPP, ki je določal ovire za odpust obveznosti. Po 2. točki 399. člena odpust obveznosti ni bil dovoljen, če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne in nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000,00 EUR. Ker je upnica očitala dolžniku neobračun prispevkov za socialno varnost, prispevki in davki pa niso istovrstna terjatev, je prvostopenjsko sodišče menilo, da ni podana ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP.
Ker po izdaji odločbe Ustavnega sodišča U-I-56/17-20 z dne 4. 4. 2019 ni več sporno, da določba tretjega odstavka 34. člena ZFPPIPP-G ne krši prepovedi retroaktivne veljave predpisov iz 155. člena Ustave in torej ni protiustavna, je pri presoji ovir za odpust obveznosti treba uporabiti materialnopravna pravila 399. člena po noveli ZFPPIPP-G.
vzpostavitev etažne lastnine - zakonita stavbna pravica - javno dobro - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - elaborat za vpis stavbe - izdelava elaborata parcelacije - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe
Pritožnika sta prezrla, da izpostavljeni elaborat ne predstavlja pravnega temelja za pridobitev lastninske pravice na posameznih delih stavbe. Elaborat predstavlja podlago za izvedbo katastrskih vpisov, ne pa pravne podlage za vpis lastništva v zemljiško knjigo. Namen elaborata ni urejanje stvarnopravnih razmerij med udeleženci.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke
Blokada transakcijskega računa (tudi če bi dejansko obstajala) izkazuje le, da tožena stranka nima denarnih sredstev na transakcijskem računu in tako predstavlja le indic za slabo likvidnostno stanje prosilca za taksne oprostitve. To pa ob pomanjkanju navedb o ostalih okoliščinah slabega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja (kot je to v obravnavanem primeru, ko tožena stranka npr. niti ne pojasni višine neporavnanih obveznosti, zaradi katerih ima blokiran transakcijski račun), ne zadostuje za ugoditev njenemu predlogu za oprostitev plačila naložene sodne takse.
Skladno z ustaljeno sodno prakso velja, da predlog za oprostitev plačila sodnih taks vsebuje tudi podrejeni predlog za odlog ali obročno plačilo sodnih taks. S tem, ko je prvostopenjsko sodišče v izreku odločilo o oprostitvi plačila sodne takse za postopek, je torej po presoji pritožbenega sodišča odločilo tudi o odlogu in obročnem plačilu sodne takse in ju zavrnilo. Ker se pritožbeno sodišče - kot pojasnjeno - z odločitvijo prvostopenjskega sodišča v celoti strinja, zavrača tudi njen podredni predlog po spremembi izpodbijanega sklepa v smeri ugoditve predlogu za obročno plačilo sodne takse.
prijava udeležbe - prijava udeležbe v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - pravni interes za udeležbo v postopku
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču pritožnikov v pritožbi, da iz njune trditvene podlage sledi, da štejeta, da je njuna posest na garažah lastniška na podlagi zgoraj naštetih opisanih pisnih soglasij in odločb, ker skladno s takrat veljavnimi predpisi za prenos pravice uporabe ni bilo nujno potrebno skleniti dvostranske pogodbe. Mnenja sta, da sta ex lege pridobila lastninsko pravico na svojih garažah in postala lastnika v smislu zdajšnjega Stvarnopravnega zakonika, saj sta bila ob uveljavitvi ZLNDL dejanska imetnika pravice uporabe zemljišča in zgradbe na njem. Po mnenju pritožbenega sodišča sta glede na takšne trditve izkazala interes za udeležbo v postopku. Stališče sodišča prve stopnje, ki jima je interes odrekla, je materialnopravno napačno.
Glede na to, da so bila zadevna dela obveznost tožene stranke do njenega naročnika - družbe N. d.o.o., ter da družba I. d.o.o. nedvomno ni sprejela toženkinega naročila zadevnih del, ni moč slediti pritožbenim navedbam, da naj bi izvedbo zadevnih del tožeči stranki naročila družba I. d.o.o. Slednja s pravdnima stranka glede zadevnih del ni bila v nobenem pravno poslovnem razmerju, pač pa sta to bili, kot je bilo že pojasnjeno, tožeča in tožena stranka na podlagi podjemne pogodbe.
Tožeča stranka je vtoževani račun toženi izstavila za dela, ki jih je opravila na podlagi njune podjemne pogodbe, kako naj bi tožena stranka vodila svoje poslovne knjige, pa na omenjeno obligacijsko razmerje (ter na pravice in obveznosti, ki iz njega izvirajo) ne vpliva.
spor majhne vrednosti - neupravičena obogatitev - neupravičen odjem električne energije - trditveno in dokazno breme - prepozen dokazni predlog - pritožbena novota - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - informativen dokaz
Toženec je dokaz z izvedencem elektro stroke predlagal šele v prvi pripravljalni vlogi (s katero bi smel le odgovoriti na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi - 452. člen ZPP), torej prepozno in ga že iz tega razloga sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo.
Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da v času vročitve tožbe v odgovor tožena stranka ni imela hišnega predalčnika oziroma natančneje na hišnem predalčniku S. in B. G. ni bila navedena tudi firma tožene stranke. To izhaja iz pojasnila pošte kot tudi iz izpovedb S. in B. G. Obravnavani hišni predalčnik je bil šele kasneje ustrezno označen s firmo tožene stranke. Če pa naslovnik nima predalčnika, se po določilu četrtega odstavka 142. člena ZPP pisanje vrne sodišču, ki je vročitev odredilo, vročitev pa se šteje za opravljeno. To je bilo po pojasnilu Pošte Slovenije tudi storjeno.
Delavec ne more biti hkrati (v istem obdobju) v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih, kar izhaja iz 147. člena ZDR-1.
Določba iz 12. člena pogodbe, ki po razlagi drugostopenjskega sodišča toženi stranki prepoveduje zaposlitev delavcev ((vsaj) še dve leti) po prenehanju pogodbe o zaposlitvi med tožečo stranko in delavcem, je v nasprotju z določbo druge alineje 165. člena ZUTD. Navedeno pogodbeno določilo je tudi v nasprotju z namenom tretje alineje 166. člena ZUTD. Člen 12 Pogodbe o posredovanju je zato glede na določbo 86. člena OZ ničen. Utemeljenost tožbenega zahtevka torej ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi.
prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - izklicna cena - prvi prodajni narok
S tem, ko je sodišče na prvem prodajnem naroku kot izklicno ceno dolžnikovih nepremičnin upoštevalo oz. določilo ceno v višini 70 % njune ugotovljene vrednosti, ni ravnalo nezakonito. Kršilo ni niti enakopravnosti udeležencev dražbe, saj je v odredbi o prodaji nepremičnin na prvi javni dražbi izrecno navedlo, da se lahko nepremičnine že na prvem naroku prodajo pod ugotovljeno tržno vrednostjo, a ne za manj kot 70 % te vrednosti.