nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - nujnost ukrepa - časovna omejenost ukrepov za preprečevanja nasilja v družini - nižji dokazni standard - fizično nasilje - psihično nasilje - načelo sorazmernosti
Primarni cilj določitve ukrepov po 19. členu ZPND je takojšnja zaščita žrtve pred povzročiteljem nasilja. Ravno zaradi nujnosti in prednostne obravnave zadeve sodna praksa dopušča nižji dokazni standard.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022862
SPZ člen 65, 65/2, 100. SZ-1 člen 3, 23. ZPP člen 333, 333/1. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/1, 125/3.
varstvo lastninske pravice - varstvo skupne lastnine - varstvo solastnine - skupna lastnina - solastnina - nedoločeni deleži - domneva enakih deležev - pripadajoče zemljišče k več objektom - skupno pripadajoče zemljišče - varstvo na celi stvari - sklepčnost tožbe - nesklepčnost tožbe - rok za pritožbo - prehodna določba
Ker so tožniki trdili, da sporne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k več stavbam, bi morali s tožbo zahtevati ugotovitev skupne lastnine in ne zgolj ugotovitev lastnine. To, da v zahtevku tožniki niso opredelili deležev, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom v zahtevku navedenih stavb, namreč še ne pomeni, da so zahtevali ugotovitev skupne lastnine. Tudi pri solastnini namreč ni nujno, da so solastniški deleži določeni - če niso, se domneva, da so enaki (glej drugi odstavek 65. člena SPZ). Ker tožniki zahtevka kljub ugovorom toženke v teku postopka niso popravili, je zaključek sodišča, da je tožba nesklepčna, pravilen.
Tožba je nesklepčna tudi zato, ker tožniki pri postavitvi zahtevka niso upoštevali določila 100. člena SPZ. Ta jim, ob upoštevanju ponujenih trditev, sicer daje pravico do tožbe za varstvo skupne lastnine, pri čemer tudi ni nujno, da so bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani zajeti s tožbo vsi skupni lastniki, vendar pa tako varstvo lahko zahtevajo le na celi stvari in le v korist vseh skupnih lastnikov.
nezakonita uporaba stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Sodišče prve stopnje je povsem pravilno zaključilo, da toženka uporablja stanovanje nezakonito, saj z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe oziroma ni podaljšala najemne pogodbe, ki je bila sicer sklenjena za določen čas.
nova odmera preživnine - spremenjene potrebe upravičenca - potrebe upravičenca in možnosti zavezanca
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje:
- da je bila preživnina določena leta 2003, ko je bila tožnica stara 1 leto, danes pa ima 16 let,
- da so se spremenile okoliščine na strani tožnice že zaradi poteka časa in odraščanja tožnice,
- da znašajo potrebe tožnice 508,00 EUR mesečno,
- da ima mati 780,00 EUR plače,
- da je oče po poklicu elektrikar - elektrotehnik, dela v Avstriji sezonsko in v času sezone zasluži 1.900,00 EUR mesečno, da je star 41 let in očitno za delo sposoben, sodišče prve stopnje pa je zaključilo, da je dolžan poiskati še druge možnosti za zaslužek (v času ko sezonskega dela ni),
je preživnina določena na 250,00 EUR mesečno odmerjena nekoliko prenizko.
krivda - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - varnost na smučišču
V danem primeru ni podana krivda (protipravno ravnanje) toženke za obravnavani škodni dogodek in da ni podane vzročne zveze med zatrjevanimi opustitvami toženke in vtoževano (ne)premoženjsko škodo.
prirejena prometna nesreča - trditveno in dokazno breme
Tožnik je v postopku moral dokazati, da je do škodnega dogodka prišlo na navajan način ter da je v njem nastala vsa zatrjevana škoda, pa tudi vzročno zvezo med škodnim dogodkom in nastalo škodo, medtem, ko je bilo dokazno breme o insceniranosti prometne nesreče na toženki.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - časovna omejenost ukrepov za preprečevanja nasilja v družini - psihično nasilje - fizično nasilje - kolizija pravic
Razlog za prepustitev stanovanja v skupni uporabi predlagateljici je v pritožničinem izvajanju psihičnega in fizičnega nasilja nad staršema. Zato ne gre za nesorazmeren poseg v pritožničine pravice, saj je treba dati v koliziji pravic prednost predlagateljičini pravici do nedotakljivosti človeškega življenja ter do osebnosti in dostojanstva.
Ker je upravitelj umaknil predlog za izdajo soglasja k plačilu stroškov, je sodišče prve stopnje o tem izdalo ugotovitveni sklep. Ker nima (več) upraviteljevega predloga za izdajo soglasja, sodišče o njem (zaenkrat) pač ne bo (ponovno) odločalo. Enak rezultat bi bil dosežen tudi, če sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa sploh ne bi izdalo. Z izdajo izpodbijanega sklepa se pritožnikov položaj ni v ničemer spremenil, zato ni jasno, kakšen cilj zasleduje s pritožbo.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00022618
OZ člen 58, 190. ZN člen 47, 48. ZZZDR člen 62, 62/2.
teorija realizacije pogodbe - dogovor med zakoncema - pridobitev solastninske pravice - notarski zapis - ustni dogovor - odločitev o stroških postopka - stvarnopravne posledice vlaganja v nepremičnino - bistveno povečanje vrednosti nepremičnin - neupravičena obogatitev
Sodišče prve stopnje se je ukvarjalo tudi z vprašanjem, ali določbi 47. in 48. člena ZN vedno in nujno izključujeta uporabo 58. člena Obligacijskega zakonika in pravilno zaključilo, da teorija realizacije velja le za primer, ko se za obligacijske posle zahteva pisna oblika (58. člen OZ), za primere ko je bila kršena še strožja obličnost (oblika notarskega zapisa) pa ta izjema ne velja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - trpinčenje na delovnem mestu
Tožena stranka je tožniku v odpovedi iz krivdnega razloga utemeljeno očitala, da je poslal elektronsko sporočilo izvršnemu direktorju za trgovanje in zamenjavo prodaje z neprimerno vsebino, s čemer je kršil 33. člen ZDR-1 in 6. člen pogodbe o zaposlitvi, pri čemer bi lahko tožnik morebitne nepravilnosti sporočil toženi stranki ne pa zunanji tretji osebi, je tožnik očrnil ugled tožene stranke in je ali bi lahko škodil toženi stranki in direktorju in tudi drugim sodelavcem, s čemer je podana tudi kršitev 37. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00027147
ZFPPIPP člen 380.. ZNP člen 37.. ZPP člen 80, 81, 81/1, 81/5, 339, 339/2, 339/2-11.. ZVEtL člen 16, 16/8.. ZVEtL-1 člen 6.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - sposobnost biti pravdna stranka - prenehanje udeleženca zaradi stečaja - skrbnik za poseben primer - neobstoječa pravna oseba kot stranka postopka - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vendar pa je prvostopenjsko sodišče pri tem spregledalo, da je skladno z dikcijo zgoraj citiranih členov postavitev skrbnika za poseben primer predvidena zgolj v slučaju prenehanja pravne (enako tudi fizične) osebe kot udeleženca postopka na način, ki bi privedel do pravnega nasledstva. Skladno z določbo 80. člena ZPP, ki se v nepravdnem postopku smiselno uporabi na podlagi 37. člena ZNP, mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti tudi, ali je tisti, ki nastopa kot stranka oziroma udeleženec, lahko pravdna stranka oziroma udeleženec postopka. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) pa vsebuje posebne določbe (380. člen ZFPPIPP), po katerih se nad pozneje najdenim premoženjem, to je premoženjem, ki je pripadalo stečajnemu dolžniku, pa se je našlo po tem, ko je sodišče izdalo sklep o končanju stečajnega postopka, izvede stečajni postopek.
nezgodno zavarovanje - zavarovalna pogodba - namerna povzročitev škode - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - dnevno nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo - prenehanje delovnega razmerja zaradi upokojitve - status kmeta
Dnevno nadomestilo namreč pripada zavarovancu, če je bil zaradi nezgode prehodno nesposoben za opravljanje rednih delovnih nalog. Za uveljavljanje le-tega je potrebno predložiti dokazilo o začasni nezmožnosti za delo, delo na kmetiji po upokojitvi pa v redno delo ne sodi in zato tožeči stranki ne gre dnevno nadomestilo za čas od upokojitve dalje.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - izselitev iz stanovanja - rok za izselitev iz stanovanja - omejitev lastninske pravice - pravica do zasebne lastnine - pravica do sodnega varstva
Lastninska pravica stečajnega dolžnika, natančneje rečeno upravičenje uporabljati stvar, se z začetkom stečajnega postopka nujno omeji zaradi dosege drugega, ravno tako ustavno dopustnega cilja. Ta cilj je pravica upnikov kot imetnikov obligacijske terjatve, ki mora biti učinkovito uveljavljena v postopku v stečajnem postopku.
dovoljenost zahteve za sodno varstvo - plačilo polovičnega zneska globe - plačilo globe pred pravnomočnostjo odločbe o prekršku
Iz določbe prvega odstavka člena 57.c ZP-1 izhaja, da kršitelj, ki ne vloži ZSV zoper PN, plača polovico izrečene globe, če le-to poravna v 8-ih dneh po pravnomočnosti. V primeru, če pa plača polovično globo pred pravnomočnostjo, pa ZSV in ugovor zoper PN nista dovoljena, razen če je storilec v skladu z določbami tega zakona globo moral plačati pred pravnomočnostjo. Že novela ZP-1H je namreč v novem členu 57.c izrecno določila, da če kršitelj plača polovico globe pred pravnomočnostjo, ZSV zoper odločbo prekrškovnega organa oziroma PN ni dovoljena, taka ureditev pa je bila še dopolnjena z novelo ZP-1I, ki pa je v navedenem pravilu dodala še izjemo, v skladu s katero ima kršitelj pravico do vložitve ZSV zoper PN oziroma odločbo o prekršku tudi v primeru, če je v skladu z določbami tega zakona globo moral plačati pred pravnomočnostjo. Takšna situacija pa je predvidena v določbi sedmega odstavka člena 57 ZP-1, po kateri mora kršitelj, ki bi se lahko z odhodom zaradi prebivanja v tujini izognil plačilu globe, plačati globo takoj na kraju prekrška in za takšen primer gre tudi v obravnavanem primeru, ko je bil PN izdan v skladu z določbo prvega odstavka člena 201 ZP-1, v skladu s katerim prekrškovni organ odloči, da se odločba izvrši takoj ne glede na ZSV oziroma pritožbo, če spozna, da bi storilec lahko onemogočil izvršitev odločbe prekrškovnega organa, saj v nasprotnem primeru lahko prekrškovni organ izvede vse potrebne ukrepe za zavarovanje plačila v skladu s petim odstavkom člena 201 ZP-1.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v skupni rabi - prepoved približevanja
Glede na ugotovljeno nasilje v družini in ugotovitev, da bi skupno življenje nasprotnega udeleženca s predlagateljico predstavljalo visoko stopnjo tveganja za ponovitev ali celo uresničitev njegovih groženj, je prvostopenjsko sodišče pravilno ugodilo predlogu za ukrep prepustitve stanovanja v skupni rabi predlagateljici, v povezavi z ukrepom prepovedi približevanja predlagateljici ter prepovedi vstopa, zadrževanja in približevanja stanovanju, navezovanju stikov s predlagateljico ter prepovedi objave njenih osebnih podatkov.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba - zavarovanje denarne in nedenarne terjatve z začasno odredbo - bodoča terjatev - konkretne trditve
Tožeča stranka je vložila oblikovalno tožbo, s kakršno stranka ne zahteva, da bi se obstoječi pravni položaj ugotovil avtoritativno in dokončno, ampak zahteva le oblikovanje (oziroma v tem primeru prenehanje) razmerja, takšen zahtevek pa je mogoče zavarovati le z ureditveno začasno odredbo. Oblikovanje (oziroma prenehanje) namreč nastopi že s pravnomočnostjo sodbe in izvršba v tem primeru ni potrebna. Tožeča stranka z uveljavitvijo svojega zahtevka ne more doseči likvidacije tožene stranke. To, kdaj se začne postopek likvidacije ter kdo in kako ga izvede, ni predmet tožbe za prenehanje družbe. Namen ureditvenih začasnih odredb ni v zagotavljanju možnosti kasnejše izvršbe, temveč v začasni ureditvi spornega razmerja. Kot je že v ugovoru zoper začasno odredbo pravilno opozorila tožena stranka, pa mora biti tudi v takšnem primeru podana pravno vsebinska povezava med uveljavljanim (nedenarnim) zahtevkom in namenom (vsebino) predlagane začasne odredbe.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00024769
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
strokovni pregled krvi - odklonitev strokovnega pregleda - odvzem urina - vožnja pod vplivom alkohola
Dokazna ocena teh izpovedi, ki jo sprejema tudi pritožbeno sodišče je pokazala, da prvo sodišče utemeljeno ni sledilo obdolženčevemu zagovoru, da je zgolj pogojno odklonil strokovni pregled, ko je zahteval sterilno iglo, kajti dokazni postopek je pokazal, da so policisti ravnali povsem v skladu z navodili, ko so s seboj na strokovni pregled prinesli sterilni material in je bil le-ta pred obdolžencem tudi odprt, kar sicer nalagajo standardi tega medicinskega postopka in zato ne drži pritožbena navedba, da je poslujoča zdravnica pri tem poslovala po navodilih in sugestiji policista D. M., temveč prav obratno, obdolžencu je bilo nedvomno pojasnjeno, da je material sterilen, odločitev v zvezi s tem pa je sprejela tudi poslujoča zdravnica, obdolžencu pa je nekajkrat bila dana možnost, da sproducira tako urin, kot tudi da pristane na odvzem krvi, zato je pravilen zaključek prvega sodišča, da ni bil policist D. M. tisti, ki je prekinil opravo strokovnega pregleda, temveč prav nasprotno, kot je pravilno zaključilo prvo sodišče, je bil obdolženec tisti, ki se je izmikal opravi strokovnega pregleda v zvezi z odvzemom telesnih tekočin kljub ustreznim pojasnilom in zagotovilom medicinske stroke, da je ves uporabljen medicinski material sterilen, nekajkrat pa mu je bila ponujena tudi možnost, da se z oddajo urina počaka.
odškodninska odgovornost sodnika za odločanje v postopku - odškodninska odgovornost države - načelo zakonitosti - nepristransko sojenje
Vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev določb postopka še ne pomeni protipravnega ravnanja sodnika, temveč o sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo takrat, ko gre za kvalificirano stopnjo napačnosti.
oškodovanka kot tožilka - nadaljevanje kazenskega pregona - rok za nadaljevanje kazenskega pregona
Okoliščina, da je oškodovanka kot tožilka v zakonitem roku 8 dni nadaljevala kazenski pregon zoper U.P., pa ne potrjuje, da je oškodovanka pravočasno nadaljevala kazenski pregon. Četrti odstavek 60. člena ZKP namreč govori o tem, da bi se oškodovanka kot tožilka morala sama na okrožnem državnem tožilstvu pozanimati, kaj se je zgodilo z njeno ovadbo in zatem ustrezno ukrepati v smislu prevzema kazenskega pregona.