vzpostavitev etažne lastnine - zakonita stavbna pravica - javno dobro - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - elaborat za vpis stavbe - izdelava elaborata parcelacije - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe
Pritožnika sta prezrla, da izpostavljeni elaborat ne predstavlja pravnega temelja za pridobitev lastninske pravice na posameznih delih stavbe. Elaborat predstavlja podlago za izvedbo katastrskih vpisov, ne pa pravne podlage za vpis lastništva v zemljiško knjigo. Namen elaborata ni urejanje stvarnopravnih razmerij med udeleženci.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00024342
OZ člen 190, 190/1, 191, 766. ZOR člen 1035. ZFPPIPP člen 245, 245/2. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-3, 358, 358-5, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa - mandatna pogodba - nalog za plačilo - neveljavnost - nepooblaščena oseba - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prenehanje pooblastila za zastopanje - zmota - odsotnost pravne podlage - neupravičena pridobitev - zmotna uporaba materialnega prava
Na podlagi dejstva, da tožeča in tožena stranka na dan, ko je bila izvršena sporna transakcija, nista bili v nikakršnem upniško - dolžniškem odnosu (in je tožeča stranka to vedela), v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti določbe 191. člena OZ in zaključiti, da je tožeča stranka izvršila transakcijo oziroma toženi stranki plačala, čeprav je vedela, da ji pravzaprav ničesar ne dolguje (in posledično, da nima pravice terjati plačanega nazaj). Tožeča stranka, ki je banka, je dne 17. 2. 2017 plačilno transakcijo izvedla, ker je s strani družbe P. d.o.o. prejela plačilni nalog (na podlagi Pogodbe o odprtju in vodenju poslovnega računa). Plačilno transakcijo je torej izvršila, ker je prek spletne aplikacije prejela nalog (naročilo) za plačilo zneska 1.700,00 EUR v korist tožene stranke. Pri tem pa je bila tožeča stranka v zmoti glede veljavnosti omenjenega plačilnega naloga oziroma v zmoti glede obstoja obveznosti izvršiti naročeno plačilno transakcijo. Spregledala je namreč, da naloga prek spletne aplikacije ni podala za to pooblaščena oseba in posledično ni vedela, da izvaja neveljaven plačilni nalog.
Ker za prenos iz računa dne 17. 2. 2017 ni bilo veljavne pravne podlage, je družba P. d.o.o. - v stečaju obdržala svojo terjatev do banke v višini 1.700,00 EUR (ki se kaže kot dobroimetje na računu). S stališčem sodišča prve stopnje, da tožeča stranka družbi P. d.o.o. ne bi smela sanirati omenjene napake, ki jo je storila dne 17. 2. 2017, se tako po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče strinjati.
Zgolj iz razloga, ker je tožeča stranka dne 17. 2. 2017 zmotno menila, da mora izvršiti sporno plačilno transakcijo, pa po presoji pritožbenega sodišča nadalje ni mogoče zaključiti niti, da sme tožena stranka nakazana sredstva obdržati. V obravnavanem primeru ni bilo pravne podlage za izvršitev spornega plačila v korist tožene stranke, prav tako tudi ne podlage za to, da bi prejemnik plačila prejeto lahko obdržal. Če je imela tožena stranka terjatev do družbe P. d.o.o., bi morala to svojo terjatev prijaviti v stečajni postopek nad navedeno pravno osebo (in se poplačati v tem postopku), v odnosu do tožeče stranke pa - kot že navedeno - nima temelja za to, da bi dne 17. 2. 2017 nakazani znesek lahko obdržala. Prejeto mora zato na podlagi prvega odstavka 190. člena OZ vrniti.
spor majhne vrednosti - neupravičena obogatitev - neupravičen odjem električne energije - trditveno in dokazno breme - prepozen dokazni predlog - pritožbena novota - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - informativen dokaz
Toženec je dokaz z izvedencem elektro stroke predlagal šele v prvi pripravljalni vlogi (s katero bi smel le odgovoriti na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi - 452. člen ZPP), torej prepozno in ga že iz tega razloga sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo.
NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00023129
ZDZdr člen 75, 79. ZNP člen 37.
socialno varstveni zavod - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - prostorska stiska - omejene prostorske zmogljivosti - prostorske in strokovne zmožnosti zavoda - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda
Ob dejstvu, da so vsi socialnovarstveni zavodi prezasedeni, da se stopnja prezasedenosti hitro in znatno menja, ter da imajo vsi verificirani zavodi enak program, je namestitev pri pritožniku najboljša rešitev za oskrbo in varstvo nasprotnega udeleženca. V danih okoliščinah, ko tudi v drugih zavodih ni prostih sob (tudi v drugih zavodih bi nasprotni udeleženec bival v skupnih prostorih), ni razlogov, da ne bi bile upoštevane okoliščine in želja nasprotnega udeleženca. Tudi sodni izvedenec se je pri ustnem podajanju mnenja glede izbire zavoda zavzel za spoštovanje želje nasprotnega udeleženca. Premestitev v varovani oddelek istega zavoda bi bila po izvedenčevem mnenju za nasprotnega udeleženca manj stresna kot njegova premestitev v drug zavod.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/4, 11/5. ZPP člen 337, 337/1, 365, 365-3.
sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - dokazovanje negativnih (neobstoječih) dejstev - ogroženost poslovanja - zaprt transakcijski račun - likvidnostne težave - izkaz poslovnega izida - novo dejstvo v pritožbi - okoliščine, ki opravičujejo odlog plačila sodne takse - pravica do pritožbe
Pritrditi je pritožbenim navedbam, da toženka ne more dokazovati negativnega dejstva, da nima prilivov. Po mnenju pritožbenega sodišča je toženka zadostila trditvenemu bremenu v predlogu za oprostitev oziroma odložitev plačila sodne takse s tem, ko je navedla, da nima prilivov, da nima premoženja, da nima odprtega transakcijskega računa in za te trditve predložila dokaze. Res, da ni uporabila besedne zveze, da bo s plačilom sodne takse ogroženo njeno poslovanje, vendar pa je smiselno zatrjevala prav to, ko je navajala, da nima prilivov in da trenutno ni zmožna zagotoviti plačila sodne takse.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje
ZVEtL-1 v 43. členu določa merila, po katerih sodišče ugotavlja zemljišče, ki je postalo last lastnika stavbe po posebnih pravilih prvega odstavka prejšnjega člena. Pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča se upoštevajo zlasti prostorski akti in upravna dovoljenja, katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atrijem in podobno, preteklo rabo zemljišča in merila ter pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču. Zakon pri tem ne daje prednosti enemu kriteriju pred drugimi, ampak jim mora ustrezno težo podeliti sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej.
Sodišče prve stopnje je odločalo o ustavitvi postopka zaradi umika (nespremenjene) tožbe. Ob tem je zavzelo pravilno stališče, da je tožnik tožbo umaknil takoj, ko je toženka izpolnila zahtevek, prav tako je pravilno odločilo, da je bila tožba potrebna, in posledično štelo, da je tožnik uspel s svojim zahtevkom v celoti.
Glede na to, da so bila zadevna dela obveznost tožene stranke do njenega naročnika - družbe N. d.o.o., ter da družba I. d.o.o. nedvomno ni sprejela toženkinega naročila zadevnih del, ni moč slediti pritožbenim navedbam, da naj bi izvedbo zadevnih del tožeči stranki naročila družba I. d.o.o. Slednja s pravdnima stranka glede zadevnih del ni bila v nobenem pravno poslovnem razmerju, pač pa sta to bili, kot je bilo že pojasnjeno, tožeča in tožena stranka na podlagi podjemne pogodbe.
Tožeča stranka je vtoževani račun toženi izstavila za dela, ki jih je opravila na podlagi njune podjemne pogodbe, kako naj bi tožena stranka vodila svoje poslovne knjige, pa na omenjeno obligacijsko razmerje (ter na pravice in obveznosti, ki iz njega izvirajo) ne vpliva.
prijava udeležbe - prijava udeležbe v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - pravni interes za udeležbo v postopku
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču pritožnikov v pritožbi, da iz njune trditvene podlage sledi, da štejeta, da je njuna posest na garažah lastniška na podlagi zgoraj naštetih opisanih pisnih soglasij in odločb, ker skladno s takrat veljavnimi predpisi za prenos pravice uporabe ni bilo nujno potrebno skleniti dvostranske pogodbe. Mnenja sta, da sta ex lege pridobila lastninsko pravico na svojih garažah in postala lastnika v smislu zdajšnjega Stvarnopravnega zakonika, saj sta bila ob uveljavitvi ZLNDL dejanska imetnika pravice uporabe zemljišča in zgradbe na njem. Po mnenju pritožbenega sodišča sta glede na takšne trditve izkazala interes za udeležbo v postopku. Stališče sodišča prve stopnje, ki jima je interes odrekla, je materialnopravno napačno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00024280
OZ člen 1022, 1022/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 355, 355/1. ZFPPIPP člen 142, 142/1, 142/1-3, 212, 212/1, 221b, 221b/4, 221d, 221d/4.
solidarna obveznost - poroštvo - glavni dolžnik in porok - izvršilni naslov - oblikovanje izreka sodbe - zmotna uporaba materialnega prava - potrjena poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev - pravica do izjave - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje
Če pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava nad glavnim dolžnikom v določenem obsegu predstavlja že obstoječ izvršilni naslov tožnice zoper glavnega dolžnika, mora biti to v kasnejšem izvršilnem naslovu, izdanem zoper poroka kot solidarnega dolžnika, ustrezno upoštevano.
Če bo sodišče ugotovilo, da s prodajo nepremičnin ni nastalo zmanjšanje dolžnikovega premoženja, potem objektivni pogoj po 255. členu OZ ni podan. Če pa bo ugotovilo, da je s prodajo nepremičnin nastalo zmanjšanje dolžnikovega premoženja, bo moralo ugotavljati tudi subjektivni pogoj iz 256. člena OZ in obstoj drugih okoliščin, ki so predpostavka za izdajo začasne odredbe (272. člen ZIZ).
sklep o stroških - pritožba zoper sklep o stroških - izjava o umiku tožbe - soglasje k umiku tožbe - sprememba tožbe - končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku - solidarna obveznost plačila stroškov
Ključnega pomena za odločitev o stroških pravdnega postopka je končni uspeh strank v postopku. Tožnica je po spremenjenem in bistveno nižje ovrednotenem tožbenem zahtevku zoper drugega toženca v pravdi v celoti uspela, zato ji je drugi toženec v skladu z načelom uspeha dolžan povrniti vse njene potrebne stroške postopka, sam pa do povračila svojih stroškov pravdnega postopka ni upravičen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00025365
OZ člen 50, 131, 139, 139/2, 314, 349. ZZZDR člen 52, 52/1. ZPP člen 286, 286/1, 286/4.
neposlovna odškodninska odgovornost - skupno premoženje zakoncev - poslovni delež kot skupno premoženje - navidezna (simulirana) pogodba - samopomoč - pobotni ugovor v pravdi - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - ugovor zastaranja prekluzija - triletni zastaralni rok
Sodna praksa je pravilo iz četrtega odstavka 286. člena ZPP omilila v smeri, da je dopuščeno navajanje novih dejstev tudi po prvem naroku za glavno obravnavo, če to ne vpliva na časovni potek postopka.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke
Blokada transakcijskega računa (tudi če bi dejansko obstajala) izkazuje le, da tožena stranka nima denarnih sredstev na transakcijskem računu in tako predstavlja le indic za slabo likvidnostno stanje prosilca za taksne oprostitve. To pa ob pomanjkanju navedb o ostalih okoliščinah slabega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja (kot je to v obravnavanem primeru, ko tožena stranka npr. niti ne pojasni višine neporavnanih obveznosti, zaradi katerih ima blokiran transakcijski račun), ne zadostuje za ugoditev njenemu predlogu za oprostitev plačila naložene sodne takse.
Skladno z ustaljeno sodno prakso velja, da predlog za oprostitev plačila sodnih taks vsebuje tudi podrejeni predlog za odlog ali obročno plačilo sodnih taks. S tem, ko je prvostopenjsko sodišče v izreku odločilo o oprostitvi plačila sodne takse za postopek, je torej po presoji pritožbenega sodišča odločilo tudi o odlogu in obročnem plačilu sodne takse in ju zavrnilo. Ker se pritožbeno sodišče - kot pojasnjeno - z odločitvijo prvostopenjskega sodišča v celoti strinja, zavrača tudi njen podredni predlog po spremembi izpodbijanega sklepa v smeri ugoditve predlogu za obročno plačilo sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - USTAVNO PRAVO
VSL00025517
URS člen 33. ZDen člen 80, 80/1. ZPP člen 354, 354/1, 354/2.
sklep o dedovanju - denacionalizacijski postopek - zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - vrnitev denacionaliziranega premoženja - dedovanje denacionaliziranega premoženja - oporočno razpolaganje z denacionaliziranim premoženjem - sodna praksa - pravica do zasebne lastnine - upravljanje premoženja po skrbniku za poseben primer - dedne izjave - odpoved dediščini - pomanjkljiva obrazložitev sklepa - odpravljiva procesna pomanjkljivost
Po ustaljeni sodni praksi se omejitve pri oporočnem razpolaganju glede v denacionalizaciji vrnjenega premoženja nanašajo le na upravičenca, ki mu je bilo premoženje vrnjeno, ne pa tudi na oporočna razpolaganja njegovih dedičev. Takšna oporočna razpolaganja je zato treba dopustiti tudi za v denacionalizaciji vrnjeno premoženje, če je to mogoče ugotoviti z razlago oporoke.
Terjatev skrbnika za posebni primer za začasno upravljanje z vrnjenim premoženjem ima obligacijskopravno in ne dednopravno naravo. Takšna terjatev proti ostalim dedičem zapade ob pravnomočnosti sklepa o dedovanju, saj ima skrbnik šele takrat možnost ugotoviti, koliko odpade na posameznega dediča.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 56, 56/1, 58, 58/2, 58/4. ZPP člen 7, 286.
dolžnikov ugovor zoper izvršilni sklep - standard obrazloženosti ugovora - oprava naroka v izvršilnem postopku - nedovoljene novote - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov
Ugovor je namenjen podajanju vseh pravno relevantnih trditev, s katerimi dolžnik zatrjuje, da je bila upniku terjatev poplačana in zbiranju ter predlaganju ustreznega procesnega gradiva, ki nasprotuje upnikovi terjatvi. Teh aktivnosti dolžnika ne more nadomestiti narok. Narok je namreč namenjen le razčiščevanju tistih spornih vprašanj in izvajanju tistih dokazov, ki jih je dolžnik pravočasno navedel oziroma predlagal v ugovoru. Dolžnikovo naziranje o dopustnosti podajanja novih dejstev in novih dokazov na naroku po podaji ugovora, je zato zmotno. Izjema je le v primeru, če dolžnik izkaže, da dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti v ugovoru.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz izpodbijanega sklepa ni jasno razvidno, o čem je registrsko sodišče odločilo, saj ni jasno, kaj sodi v izrek in kaj v obrazložitev sklepa.
SPZ člen 88, 223. ZZD člen 265. ZTLR člen 55. ZSKZ člen 14, 14/1.
gozdna zemljišča - gozdna cesta - družbena lastnina - družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi - lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini - priposestvovanje služnosti - služnostna pravica hoje in vožnje - dobra vera - priposestvovalna doba - pravni prednik - dostop do objekta - nujna pot
Sporna nepremičnina je gozdna pot, ki jo je gozdno gospodarstvo uporabljalo za izvajanje svoje dejavnosti. Gre torej za nepremičnino, ki je bila v družbeni lastnini in je imela status družbenega pravnega sredstva v družbeni pravni osebi. Zato ni bilo mogoče njeno priposestvovanje v času družbene lastnine (55. člen ZTLR).
postopek osebnega stečaja - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - pravna oseba - podružnica - ločitveni upnik - stranka glavnega postopka - stečajni dolžnik - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pritožba zoper sklep o končni razdelitvi - ekonomičnost in hitrost postopka - tretja javna dražba - neuspešna dražba - ocenjena likvidacijska vrednost - posebna stečajna masa - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - unovčenje dolžnikovega premoženja
Dolžniku se lahko, pod izpolnjenimi zakonskimi pogoji, odpustijo le tiste obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku stečaja ali ga pridobi tekom postopka osebnega stečaja (prvi odstavek 399. člen ZFPPIPP). Navedeno pomeni, da morebitni odpust obveznosti ne vpliva na postopek unovčitve premoženja, ki ga ima stečajni dolžnik ter na njegovo razdelitev upnikom (smiselno 1. točka prvega odstavka 410. člena ZFPPIPP).