OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00024071
ZFPPIPP člen 342, 342/2. OZ člen 50.
stečaj pravne osebe - prodaja premoženja v stečajnem postopku - vknjižba lastninske pravice - pogodba s slamnatim kupcem - navidezna (simulirana) pogodba - hoteno in sporazumno neskladje med voljo in izjavo pogodbenikov - pooblastilo za sklenitev pogodbe
Navidezna pogodba je pogodba, ki sta jo stranki sklenili, ne da bi imeli namen prevzeti obveznosti in pridobiti pravice, ki so vsebina te pogodbe.
Nujna značilnost navidezne pogodbe je, da stranki namenoma izjavita voljo z vsebino pogodbe, ki je ne želita skleniti.
V situaciji, ko namesto pravega kupca sklepa pogodbo slamnati kupec, gre za navidezno pogodbo le v primeru, če prodajalec za dogovor med resničnim kupcem in navideznim kupcem ve in je tudi njegova volja, da je njegov sopogodbenik resnični kupec.
Le v primeru, če bi bilo izkazano, da je bila upraviteljeva volja drugačna od zapisane, bi bila prodajna pogodba navidezna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00025132
ZPP člen 13, 13/2, 199, 199/1, 199/4, 200, 200/1. SPZ člen 153.
stranska intervencija - pravni interes za sodelovanje v postopku - pravna korist - kreditna pogodba - kreditojemalec - solidarno poroštvo - zastavitelj - hipoteka - realni dolžnik - predhodno vprašanje
Ena od predpostavk za dopustnost stranske intervencije je tako pravni oziroma intervencijski interes. Tega mora ob priglasitvi intervencije pojasniti in izkazati predlagatelj stranske intervencije.
Glede na zahtevke po tožbi in nasprotni tožbi se z morebitnim uspehom tožencev (solidarnih porokov za zadevne kreditne obveznosti kreditojemalcev) v predmetnem postopku ne bi izboljšal pravni položaj predlagatelja (kot realnega dolžnika) v postopku s hipotekarno tožbo tožeče stranke. Obveznosti solidarnih porokov in realnega dolžnika, ki ni hkrati tudi osebni oziroma civilni dolžnik, so različne in (dokler obveznost glavnih dolžnikov ni izpolnjena) med seboj neodvisne ter samostojne. Tako morebitni uspeh tožencev v predmetnem postopku ne predstavlja ovire za to, da bi lahko sodišče v postopku s hipotekarno tožbo zoper predlagatelja izdalo neugodno odločbo, saj so hipoteke na predlagateljevih nepremičninah stvarnopravno zavarovanje za obveznosti družbe E. d.o.o. iz naslova solidarnega poroštva po zadevni kreditni pogodbi kot tudi za obveznosti glavnih dolžnikov (kreditojemalcev). Odločanje o prvih ni več predmet tega postopka, o vprašanju obstoja obveznosti kreditojemalcev po zadevni kreditni pogodbi pa bo v predmetnem postopku odločeno le kot o predhodnem vprašanju in torej z učinkom le v tem postopku.
Predlagatelju intervencije tudi ni bila kršena nobena pravica z opustitvijo vročitve odgovora tožeče stranke na njegovo prijavo stranske intervencije. Sodišče mora sicer vročiti prijavo stranske intervencije obema strankama, da lahko oporekata predlogu za dopustitev stranske intervencije. Nikjer pa ni določeno, da mora biti odgovor strank vročen tudi predlagatelju samemu in tudi nobene posebne potrebe za to ni, saj lahko sodišče zavrne predlog za stransko intervencijo celo še preden se stranki sploh izjavita o predlogu.
delitev solastne nepremičnine - civilna delitev solastne stvari - prenos solastniškega deleža - učinek vpisa v zemljiško knjigo - velikost solastnega idealnega deleža - življenjske potrebe
Vpis pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi pa na podlagi 5. člena ZZK-1 učinkuje od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oziroma, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00022893
ZPP člen 99. OZ člen 6, 768, 782.
odškodninska odgovornost odvetnika - odvetniška napaka - prenehanje mandatne pogodbe - odstop od mandatne pogodbe - pooblastilo - preklic pooblastila - zahteva pisnosti - vzročna zveza
Pritožba neutemeljeno navaja, da bi tožnik lahko le pisno odstopil od mandatne pogodbe. V pisni obliki mora biti dano ali preklicano le pooblastilo (gre za t.i. zunanje razmerje, ki je odločilno v razmerju do tretjih oseb). Za sklenitev ali odstop od mandatne pogodbe (tu gre za notranje razmerje med strankama) pa pisna oblika ni predpisana.
Pritožbene navedbe, da je v obravnavanem primeru prišlo (le) do minimalnega trka, pritožbeno sodišče sprejema. Vendar to ne pomeni, da do poškodb, ki jih zatrjujejo tožniki in ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče (lažji nateg vratnih mišic pri prvem tožniku, zvin vratne hrbtenice lažje stopnje pri drugem tožniku in zvin vratne hrbtenice in zvin desne rame lažje stopnje pri tretji tožnici), ob tem škodnem dogodku ni prišlo. Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko je najprej s pomočjo izvedenca cestno-prometne stroke ugotovilo sile, ki so pri trčenju delovale. Nato pa z izvedencem medicinske stroke ugotavljalo ali in kakšne poškodbe so take sile pustile na telesnih oškodovancev.
Za priznanje odškodnine za strah mora biti podana dovolj visoka stopnja intenzivnosti strahu in trajanja. Strah mora biti intenziven in dalj časa trajati. Četudi bi/so tožniki ob trčenju (naletu) pri zelo nizki hitrosti utrpeli kratkotrajen strah, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, ta ni mogel biti tako močan in intenziven, da bi porušil njihovo duševno ravnovesje v taki meri, da bi bili upravičeni do odškodnine za tovrstno škodo. Strah za izid zdravljenja pa tudi ni bil ne dolgotrajen ne intenziven pri nobenem od vseh treh tožnikov. Njihove poškodbe so bile lahke, brez zapletenih diagnoz in brez komplikacij pri zdravljenju.
duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - izkazanost škode - razžalitev dobrega imena in časti
Po presoji pritožbenega sodišča zatrjevane škode tožnici ni treba dokazati z dokazili o opravljeni psihološki ali psihiatrični terapevtski obravnavi. Razžalitev dobrega imena in časti je nedovoljen poseg v osebnostno pravico, zaradi katerega je tožnica doživljala zatrjevana negativna čustva in negativne občutke, ki brez dvoma pomenijo psihično trpljenje in pravno priznano škodo v skladu s prvim odstavkom 179. člena OZ.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - plačan komunalni prispevek - obstoječi objekt
Sodišče prve stopnje je obsežno povzelo cenitveno poročilo cenilca z dne 27. 12. 2017 in njegov odgovor na pripombe prvega dolžnika z dne 12. 2. 2018. V odgovoru je cenilec argumentirano zavrnil vse pripombe.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1.
pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost - spor z mednarodnim elementom - stalno prebivališče toženca
Za sojenje v konkretni zadevi je podana pristojnost sodišča RS po določbi prvega odstavka člena 4 Uredbe št. 1215/2012, saj ima tožena stranka stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje - nujni dedič - nujni deleži v naravi - izplačilo nujnega dednega deleža - delitev dediščine - neznano bivališče - začasni zastopnik
Neutemeljeno se pritožba zavzema, da je nujna dedinja že prejela denarno izplačilo tudi za nujni delež na pozneje najdenem premoženju. Navedeno namreč posega že na področje delitve dediščine, kar ni predmet sklepa o dedovanju, razen izjemoma, ko dediči skladno s tretjim odstavkom 214. člena ZD sporazumno predložijo delitev in način delitve. Glede na to, da volje nujne dedinje B. M. sodišče ni moglo ugotoviti, je pravilno zaključilo, da ji lahko nujni delež prizna le v naravi. Vsa morebitna sporna vprašanja o delitvi obravnavanega premoženja med dedinjama bodo lahko predmet posebnega postopka o delitvi solastnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00026788
OZ člen 131, 239, 246. ZPP člen 350, 350/2, 367a, 367a/1.
odškodninska odgovornost odvetnika - kršitev mandatne pogodbe - skrbnost dobrega strokovnjaka - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dokazno breme oškodovanca - nepredložitev pooblastila za zastopanje - nepopoln predlog za dopustitev revizije - preizkus sodbe po uradni dolžnosti
Predpostavke odškodnine odgovornosti morajo biti podane kumulativno. Že če manjka ena od njih, zahtevku za plačilo odškodnine ni mogoče ugoditi. V primeru, ko je bil predlog za dopustitev revizije zaradi neskrbnega odvetnikovega ravnanja zavržen (protipravnost), bi moral tožnik dokazati, da bi bil predlog za dopustitev revizije - če bi bil popoln (če bi mu bilo priloženo novo pooblastilo) - uspešen. Poleg kršitve pogodbene obveznosti mora tožnik dokazati tudi obstoj škode in vzročne zveze med njima.
Tako način in sredstva dokazovanja kot tudi dokazna ocena sta v našem pravdnem postopku prosta, kar pomeni, da je mogoče katerokoli dejstvo dokazovati s katerimkoli dokazom. V poslovni praksi pa ima dolžnikovo priznanje dolga nedvomno večjo težo kot dokazovanje njegovega dolga z dokazom o upnikovi nasprotni izpolnitvi (kar je zagotovo posrednejši dokaz od dolžnikovega priznanja). Ni razloga, da temu stališču ne bi sledila tudi sodna praksa.
Stališča v citirani zadevi, da s pripoznavo dolga ne nastane nova, od osnovnega posla neodvisna obveznost in da je mogoče kljub pripoznavi dolga še vedno obravnavati vprašanje dejanskega obstoja terjatve, pa zagotovo ne gre razumeti na način, da dolžnikova jasna in nedvoumna pripoznava dolga nima nobenih učinkov in je za upnikov procesni položaj pravzaprav vseeno, ali je dolžnik terjatev pripoznal ali ne.
postopek za preklic pogojne obsodbe - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Ker je torej potrjeno, da je obsojenec posebni pogoj, določen v pogojni obsodbi, izpolnil, ni več razlogov za preklic pogojne obsodbe, zato je pritožbeno sodišče pritožbi obsojenca ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo ter na podlagi četrtega odstavka 506. člena ZKP postopek za preklic pogojne obsodbe obsojencu ustavilo. Razlog za ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe je namreč lahko tudi okoliščina, da obsojenec posebni pogoj izpolni še pred pravnomočnostjo sodbe, s katero mu je bila pogojna obsodba preklicana in kazen zapora izrečena.
dedni dogovor - sporazum o delitvi in načinu delitve dediščine
Ker dediči v tem zapuščinskem postopku niso sklenili sporazuma glede delitve podedovanega premoženja, pritožničina želja, da se ji njen dedni delež izplača v enkratnem znesku, v konkretnem primeru ni pravno upoštevna.
Pri navidezni pogodbi soglasje volj ni usmerjeno v nastanek pogodbenega razmerja, temveč v nastanek zunanjega videza pogodbe. Če pa le ena izmed pogodbenic odda pravnoposlovno izjavo, vendar noče pravnih posledic, ki jih njena izjava vsebuje, ne da bi s tem seznanila svojo sopogodbenico, in to pridrži zase, gre za miselni (tihi) pridržek/mentalno rezervacijo. Ta na veljavnost pravnega posla ne vpliva zato, ker pravni red varuje dobroverno nasprotno stranko.
ZFPPIPP člen 124, 124/2, 126, 126/2, 374, 374/13. ZZK-1 člen 96, 96/1.
osebni stečaj - stečajni upravitelj - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pravni interes stečajnega upravitelja za pritožbo - ugotovitveni sklep - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - sprememba lastništva - razdelitev premoženja upnikom
Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo izvede stvarno pristojno okrajno sodišče, ki odloča o vpisih v zemljiško knjigo po pravilih, ki jih določa ZZK-1. ZZK-1 v zvezi s spremembo lastništva na podlagi prenosa premoženja po določbi 374. člena ZFPPIPP, v prvem odstavku 96. členu določa kot podlago za vpis pravnomočen »sklep stečajnega sodišča, s katerim to sodišče nepremičnino prenese na upnike zaradi razdelitve premoženja upnikom«.
Stečajni upravitelj je organ postopka, kar (med drugim v razmerju do sodišča) pomeni, da lahko stečajno sodišče v postopku, v katerem je imenovalo stečajnega upravitelja, upravitelju izda navodilo za njegovo delo, pravica upravitelja do pritožbe pa je po zakonu omejena in sicer ima upravitelj v stečajnem postopku, v katerem opravlja funkcijo upravitelja, pravico do pritožbe le zoper tiste sklepe stečajnega sodišča, za katere zakon določa, da se zoper njih lahko pritoži upravitelj.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00023044
ZIZ člen 238č, 238e. ZPP člen 421.
spor iz razmerij med starši in otroki - začasna odredba o dodelitvi otroka - začasna dodelitev v varstvo in vzgojo - izvršitev začasne odredbe - dopustni ugovori - formalna legaliteta - največja otrokova korist - izvršba na izročitev otroka - izročitev otroka - način izvršbe - neposredna izročitev - odvzem otroka materi - začasen odvzem otroka - sprememba pravnomočne začasne odredbe - sodna poravnava - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni odločilo o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo, temveč le o izvršitvi začasne odredbe, s katero je bil začasno dodeljen v varstvo in vzgojo očetu. Z opredeljeno vsebino odločanja je začrtana tudi meja dopustnih ugovornih razlogov in pravno pomembnih pritožbenih navedb.
V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, v skladu s katerim izvršilno sodišče ni upravičeno presojati zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova, na podlagi katerega je predlagana izvršba, temveč mora upoštevati terjatev, kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu. To načelo velja tudi v sporih iz razmerij med starši in otroki, zato v postopku izvršbe za izročitev otroka ni več mogoče presojati, ali je bila odločitev, da se otroka (začasno) dodeli v varstvo in vzgojo določenemu roditelju, v (naj)večjo otrokovo korist.
Izvršba sodne odločbe o vzgoji in varstvu otroka se praviloma opravi s t. i. posredno izročitvijo, torej z izrekanjem denarne kazni zoper osebo, na katero se nanaša sklep o izvršbi (238.d člen ZIZ). Če izvršba na ta način ni uspešna, v posebej utemeljenih primerih pa takoj, lahko sodišče odloči, da se izvršba opravi s t. i. neposredno izročitvijo, da torej sodišče otroka odvzame osebi, pri kateri je v času opravljanja izvršbe, ter ga izroči osebi, kateri je otrok zaupan v vzgojo in varstvo.
Korist otroka, ki je glavno vodilo odločanja, zahteva izvršbo z neposredno izročitvijo.
Če je nasprotna udeleženka želela doseči spremembo (začasne) ureditve stikov, bi morala ustrezen predlog podati v navedenem postopku. Vse kaže, da je to tudi storila, saj sta udeleženca v njem 22. 2. 2019 sklenila začasno sodno poravnavo, v kateri sta stike uredila drugače, kot izhaja iz v tem postopku izdane začasne odredbe.
V obravnavanem postopku ni mogoče (več) odločati o predlogu nasprotne udeleženke za spremembo stikov, zato je takšen predlog utemeljeno zavržen.
dopustna pritožbena novota - dvom v pristranskost sodišča - zaslišanje priče - dokazna ocena - pogoji za veljavnost oporoke - ustna oporoka - sočasna prisotnost obeh prič - izredne okoliščine - slabo zdravstveno stanje
V sodni praksi ni povsem enotnega stališča o tem, ali mora biti za veljavnost ustne oporoke poslednja izjava volje oporočnima pričama izjavljena sočasno. Medtem ko del sodne prakse vztraja pri zahtevi po sočasni prisotnosti oporočnih prič, drugi del dopušča odstop od takšne zahteve, ko sočasno prisotnost onemogočajo ali otežujejo prav tiste posebne okoliščine, ki tudi sicer opravičujejo podajo poslednje volje v ustni obliki. V tem primeru za veljavnost ustne oporoke zadošča, če je poslednja volja izjavljena pred dvema pričama ločeno (torej dvakrat). Navedena dilema za ta postopek ni odločilna, saj okoliščine, ki jih je pritožinica opredelila kot izredne (zapustničino slabo zdravstveno stanje in tresavica), zapustnici niso onemogočale ali oteževale, da poslednjo voljo izjavi ob sočasni navzočnosti dveh oporočnih prič.
ZST-1 tarifna številka 5122. ZST-1 člen 11, 13, 13/1.
plačilni nalog - plačilo sodne takse - plačilo sodne takse za pritožbo - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks
Pritožničine trditve v zvezi s tem, da v stečajnem postopku ne bo poplačana, čeprav ima terjatev do stečajnega dolžnika v višini ene polovice nepremičnine, ker je upraviteljica prerekala njeno ločitveno pravico, nima zveze z odmero sodne takse in so takšne pritožbene navedbe nepomembne za odločanje o taksni obveznosti, saj morebiten uspeh ali neuspeh stranke v postopku v tej fazi postopka ni povezan z njeno obveznostjo plačila sodne takse, ki je odmena za delo sodišča.
dogovor o pridobitvi lastninske pravice - določljivost tožbenega zahtevka - sprememba tožbe
Toženec ni uspel dokazati, da bi bil lastnik stanovanja oziroma da bi imel kakšno drugo pravno podlago za uporabo stanovanja, ki bi preprečevala njegovo izpraznitev. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je pravilna uporaba določbe 111. člena SZ-1, ki določa, da oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe oziroma ni podaljšala najemne pogodbe, sklenjene za določen čas, uporablja stanovanje nezakonito in lahko lastnik zahteva izpraznitev stanovanja.