odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Tožena stranka je, čeprav tožnik po prejemu odgovora na tožbo sodišču ni posredoval nobene pisne vloge, vložila še pripravljalno vlogo in v njej podrobneje utemeljevala svoje trditve iz odgovora na tožbo z navajanjem podatkov o številu ur v posameznem referenčnem obdobju, kompenzaciji ur in o plačilu nekompenziranih ur. Vse to pa bi toženka lahko navedla že v odgovoru na tožbo, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da navedena vloga ni bila potrebna za postopek v smislu 155. člena ZPP, pravilna.
Po 3. alineji 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 je v III. kategorijo invalidnosti mogoče med drugim zavarovanca razvrstiti le, če več ni zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj 4 ure dnevno oz. če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 %. Takšno dejansko stanje pa v obravnavani zadevi zagotovo ni dokazano, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka.
Pritožbi, ki meni, da je vloga popolna, ni mogoče pritrditi. Oškodovanec kot tožilec je podal prijavo zoper E. F., ker je menil, da je slednji storil kaznivo dejanje. Z obravnavano vlogo, ko je državna tožilka ovadbo zavrgla, je zoper njega nadaljeval kazenski pregon, ko je E. F. umrl, pa je v dopolnitvi vloge navedel, da se naj preiskovalna dejanja opravijo zoper ustrezne uslužbence Nove KBM in Delavske hranilnice. S tem vloge ni ustrezno dopolnil, kot zmotno zaključuje pritožba, sodišče pa ni pristojno za to, da za stranko zbira podatke, ki bi potrdili ali ovrgli obstoj utemeljenega suma, da so neznane osebe storile kaznivo dejanje.
ZDR-1 člen 6a, 7, 7/4, 111, 111/2, 111/3.. ZPP člen 355, 357a.
odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - trpinčenje na delovnem mestu
Za presojo, ali je delavčeva izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je bistveno, ali je spoštovan predhodni postopek, predpisan v drugem odstavku 111. člena ZDR-1, torej ali je delavec delodajalca pisno opomnil na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestil inšpektorat za delo. Iz navedene zakonske določbe ne izhaja, da bi moral delavec delodajalca opomniti in inšpektorat obvestiti istega dne oz. da bi moral delavec obvestiti inšpektorat šele po opominu delodajalca.
Trpinčenje na delovnem mestu je, kot določa 6.a člen ZDR oz. četrti odstavek 7. člena ZDR-1, vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Takšno ravnanje ali vedenje mora biti, kot je razvidno iz povzete definicije trpinčenja na delovnem mestu, prisotno v daljšem časovnem obdobju. Enkratni dogodki nimajo značaja trpinčenja na delovnem mestu. Tudi če posamezni dogodek ni nezakonit (ali očitno negativen in žaljiv), je treba dogodke presojati kot celoto in se (šele) za celoto ravnanj in vedenj, usmerjenih proti določenemu delavcu, opredeli ali ustreza trpinčenju na delovnem mestu.
ZDR-1 člen 34, 34/1, 126.. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 93, 93/3.. OZ člen 83.
nadurno delo - dodatek na delovno uspešnost - plača - diskriminacija
Sodišče v postopku preizkusa ocene ni pristojno presojati, kako so izkazane napake oziroma pomanjkljivosti v delu, ki jih delodajalec očita delavcu, konkretno vplivale na znižanje ocene delovne uspešnosti. To je v pristojnosti delodajalca. Sodišče je dolžno presojati (le) postopkovno ustreznost ocenjevanja ter dejanski obstoj razlogov, ki jih je kot podlago podane ocene navedel delodajalec.
Argument tožnice, da je za enako dobro/slabo delo v preteklih obdobjih prejela boljšo oceno, zaradi česar bi moral delodajalec s tako prakso nadaljevati tudi v spornih obdobjih, ni utemeljen. Način, na katerega se bo delodajalec odzval na nepravilnosti pri delu oziroma kakšen pomen bo dal napakam pri delu, je avtonomna odločitev delodajalca, v katero sodišče ni pristojno posegati.
ZDR člen 6, 6/1, 15, 15/4, 30, 129, 142, 143, 143/4.. ZDCOPMD člen 4.. Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije (1999) člen 52, 52/2.. ZPP člen 7.
plača - nadurno delo - dodatek za delovno dobo - delo v tujini
Po četrtem odstavku 143. člena ZDR lahko nadurno delo traja tudi preko letne časovne omejitve iz tretjega odstavka tega člena (torej več kot 170 ur na leto), če je podano pisno soglasje delavca. Izostanek takšnega pisnega soglasja ne pomeni, da delavec za delo, ki presega letno časovno omejitev ni upravičen do plačila. Do plačila je upravičen z dodatkom za nadurno delo.
Dodatek za delovno dobo je od uveljavitve ZDR obvezna sestavina plače, urejen je v 129. členu. Iz tega člena ne izhaja, da bi se pri presoji višine dodatka za delovno dobo (oziroma dolžine delovne dobe) lahko razlikovalo med tem, ali je bila delovna doba dopolnjena v Republiki Sloveniji ali v tujini. Razlaga, na podlagi katere bi sodišče pri dodatku za delovno dobo ugotavljalo, ne le, kje je bila delovna doba dopolnjena, ampak tudi, državljan katere države je delavec, iz ZDR ne izhaja in bi bila diskriminatorna (osebna okoliščina - državljanstvo delavca; prvi odstavek 6. člena ZDR).
ZSPJS člen 16.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 4, 4/1, 4/2, 4/3.
preizkus ocene dela - javni uslužbenec
Na podlagi tretjega odstavka 4. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede ni mogoče skleniti, da je dopustno oceniti javnega uslužbenca, ki ne izpolnjuje pogojev iz tega odstavka in za to obdobje ne želi biti ocenjen. Glede na to, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 4. člena Uredbe, utemeljeno uveljavlja, da je bil postopek ocenjevanja za sporno leto nezakonit ter ugotovitev, da je za ocenjevalno obdobje za to leto neocenjen.
vezanost na izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - zavrnitev predloga za izvršbo - primeren izvršilni naslov za izvršbo
V primernem izvršilnem naslovu so navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti, česar pa predloženi sklep ne vsebuje. V izreku je le odločitev o izročitvi solastniškega deleža, ki je bil prodan v izvršilnem postopku, ne vsebuje pa odločitve po drugem odstavku 192. člena ZIZ, s katero bi se dolžniku naložila izselitev. Odločanje izvršilnega sodišča po drugem odstavku 192. člena ZIZ, ki pomeni bližnjico pridobitve izvršilnega naslova za izselitev, je ozko vezano na prodani predmet v izvršilnem postopku in drugih okoliščin glede lastništva ne sme ugotavljati.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 118.. KZ-1 člen 211, 257, 258.. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - zavarovalniška goljufija - reintegracija - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti - sodna razveza - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Glede na vsebino izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se je tožniku očitalo, da so v njegovem ravnanju podani (zlasti) zakonski znaki kaznivega dejanja zavarovalniške goljufije, kar je bistvo odpovedi. Tožnik naj bi s svojim ravnanjem sodeloval pri zavarovalniški goljufiji A.A., ko naj bi ta v vinjenem stanju povzročil prometno nesrečo, zavarovalnica pa naj bi mu kljub temu izplačala zavarovalnino. S tem naj bi A.A. oziroma njegovo podjetje protipravno pridobilo premoženjsko korist. Tožnik, ki je A.A. svetoval o klicu na policijsko postajo in občino, na odločitev zavarovalnice ni imel nobenega vpliva. Tožnikova ravnanja, ki jih je toženka označila kot kršitve, torej niso vplivala na to, da bi si A.A. protipravno pridobil premoženjsko korist.
Tako imenovani "oškodovalni element" (pridobitev protipravne premoženjske koristi, povzročitev škode, nastanek škode ali kršitev pravic) je eden od pomembnih znakov vseh treh omenjenih kaznivih dejanj. Ker tožnikovo ravnanje k temu elementu ni prispevalo, v tem njegovem ravnanju v zvezi s plačilom zavarovalnine A.A. ni zakonskih znakov kaznivih dejanj, ki so se tožniku očitali v odpovedi, zaradi česar je izpodbijana izredna odpoved nezakonita.
Sodišče je res ugotovilo, da tožnikova ravnanja, ki so se mu očitala v izredni odpovedi, ne izpolnjujejo znakov kaznivih dejanj. To pa ne pomeni, da njegova ravnanja niso takšna, da so morda vplivala na skrhanje medsebojnih odnosov in izgubo zaupanja, zaradi česar nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče.
ZPIZ-2, niti ostali zakoni s področja socialne varnosti ne urejajo vprašanje zamude in upravičenosti do zakonskih zamudnih obresti, ko zaradi nezakonitosti in nepravilno pride do odprave posamičnih upravnih aktov in priznanja denarne dajatve ali dajatve v višjem znesku šele s sodno odločbo. Gre za popolno pravno praznino, ki jo je potrebno napolniti z ustreznimi razlagalnimi metodami in argumentacijo. Navedbe tožene stranke, da zadevo ureja 197. člen ZPIZ-2 ni mogoče tolmačiti v smislu pritožbenih navedb. 197. člen ZPIZ-2 ureja le primer, ko je zavod v zamudi z izplačilom pokojninskih in invalidskih dajatev, priznanih z izvršljivo odločbo, ki je pravilna in zakonita. Ne ureja pa zamude in plačila zakonskih zamudnih obresti, ko je celotno denarno dajatev ali dajatev v višjem znesku dolžan plačati za nazaj na podlagi sodbe sodišča. Tako je potrebno to določilo uporabiti v povezavi s 378. členom OZ, smiselno tudi v primeru, ko denarna dajatev v predsodnem postopku sploh ni priznana, ali je priznana v prenizkem znesku, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celo ali delno odpravljena, ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini.
Tožeča stranka zmotno navaja, da ji je bil vročen izvirnik sklepa in ne prepis sklepa. Izvod sklepa, ki je bil vročen tožeči stranki je prepis izvirnika sklepa, ki se nahaja v sodnem spisu in ne izvirnik sklepa, kot to zmotno meni stranka.
nevarna stvar - pločnik - pesek na cesti - padec na pločniku - zastaranje odškodninskega zahtevka
Jašek z ročajem, ki gleda iz zemlje, tako sam po sebi sicer ni nevarna stvar, vendar pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je do nastanka škode v smislu poškodbe tožnikovega desnega komolca prišlo zaradi padca na ta nezavarovani del jaška, podana pa je tudi vzročna zveza med škodo in nedopustnim ravnanjem (nezavarovanjem ročaja jaška) zavarovanke tožene stranke, kar med pravdnima strankama niti ni sporno.
Nezaščiten ročaj jaška pomeni protipravnost ravnanja upravljalca.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izvedensko mnenje - mnenje psihiatra - psihične težave
Sodišče je presojalo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, pri čemer je tožena stranka tožniku v redni odpovedi očitala, da je pogodbenemu partnerju s službenega elektronskega naslova poslal elektronsko sporočilo z neprimerno in žaljivo vsebino, kjer je pisalo "vsem zaposlenim na C., vključno s prasico E.E. priporočam obisk psihiatrične klinike K.", naslov pa se je glasil "Umobolno osebje C." Sodišče je imenovalo izvedenca psihiatrične stroke. Ta je ugotovil, da gre pri tožniku predvsem za epileptoidno spremenjeno osebnost, pri čemer je zelo verjetno prišel v posebno psihično stanje, in ni zmogel presoje ustreznosti oziroma neustreznosti svojega reagiranja, posledice epilepsije pa so ga v življenju hudo ovirale. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da se je njegovo mnenje nanašalo izključno na dan, ko je tožnik poslal sporno elektronsko sporočilo, pri čemer je izvedenec ugotovil njegovo specifičnost osebnosti iz njegovih reakcij. Sodišče je ob tem zmotno ocenilo njegovo (ne)zavedanje o kršitvi ter njegovo voljnost, saj je psihiater zgolj navedel, da je verjetno prišel v posebno psihično stanje, ko ni mogel imeti pod nadzorom svoje presoje o ustreznosti oziroma neustreznosti svojega reagiranja, ni pa bilo dejansko to ugotovljeno. Zakon ne zahteva naklepa v smislu voljne ali zavestne sestavine glede očitane kršitve, niti ne hude malomarnosti, kot v razlogu po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ob tem je pomembno, da ob podanem izvedenskem mnenju, ki ni nedvoumno, sodišče izvedensko mnenje presoja kritično glede na vse ostalo procesno gradivo in svoje splošno izkustveno znanje. Pravno relevantna vzročnost med kršitvami in psihičnimi težavami tožnika ni samoumevna, ampak jo mora sodišče določno ugotoviti.
Drži, da uporaba določila 83. člena OZ ni omejena zgolj na formulirane (standardizirane) pogodbe in splošne pogoje, temveč se lahko razteza tudi na posamične (individualizirane) pogodbe, vendar le pod pogojem, da jih je vnaprej pripravila ena pogodbena stranka. V tem konkretnem primeru pa je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je tožnik skladno z avtonomijo volje strank in načelom dispozitivnosti povsem svobodno sodeloval pri pogajanjih za sklenitev Pogodbe in tudi pri njeni sklenitvi, zato ni sledilo njegovim navedbam, da je bilo sporno določilo Pogodbe tipsko sestavljeno in vnaprej pripravljeno s strani tožene stranke, imel se je tudi možnost seznaniti z vsebino pogodbe, tako da ni mogoče šteti, da je podpis na zapis pogodbe dal, ne da bi vsebino poznal, posledično pa je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da pri razlagi spornega določila ni bilo podlage za uporabo določila 83. člena OZ. Namen spornega oziroma nejasnega določila Pogodbe je bil, da se zapis v 4. odstavku 1. člena Pogodbe v delu, ko govori o zamenjavi delovnega mesta v povezavi (″-oz″) z zamenjavo predsednika kluba, nanaša na delovno mesto predsednika kluba pri glavnem sponzorju. Materialno pravno pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da je zamenjava oziroma prenehanje delovnega mesta predsednika kluba pri glavnem sponzorju predstavljala razlog za prekinitev (ali spremembo) Pogodbe.
V predmetni zadevi tožnica ni uveljavljala dopustitev revizije, poleg tega se revizija lahko vloži le po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen, če bi stranka izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker omenjeno v sporni zadevi ni bilo izkazano, je sodišče prve stopnje, na podlagi prvega odstavka 91. člena ZPP vlogo, utemeljeno kot nedovoljeno, zavrglo.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2014) člen 70.. ZDR-1 člen 129.. OZ člen 378.
dodatek za delovno dobo - strokovno znanje
Dodatek za delovno dobo se obračunava od osnovne plače, osnovna plača pa je razvidna iz mesečnih plačilnih list. Tako je izračun možno preveriti. Sodišče ima toliko strokovnega znanja, da lahko preveri mesečni znesek, ki ga je tožnica postavila v zahtevku, saj se znesek osnovne plače, razviden iz mesečne plačilne liste, ki jo je predložila tožnica, pomnoži z odstotkom, dobljenim glede na leta delovne dobe (70. člen Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije). Za to pa ni potrebno znanje izvedenca ekonomske stroke.
Če torej v prvem primeru posrednih dokazov in indičnih dejstev ni bilo mogoče povezati z izjavo obdolženega A.Z. pred policisti, zaradi njene neformalne narave, to v drugem primeru ni bilo mogoče storiti zaradi izvedenčevih ugotovitev, ki po pravilni oceni sodišča prve stopnje zgolj nakazujejo podobne rezultate z obdolženim, medtem ko identičnosti s posneto osebo ne morejo dokazati.
ZDR-1 člen 28, 36, 65, 65/1, 65/2, 65/3, 65/4, 67, 130, 131, 131/5, 159.. ZDR člen 66.. ZPIZ-1 člen 60, 101.. ZPIZ-2 člen 86, 130.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 3.
stroški za prehrano med delom - regres za letni dopust - krajši delovni čas - III. kategorija invalidnosti - javni uslužbenec - pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom
Sodišče prve stopnje je zmotno razlogovalo, da za uporabo 67. člena ZDR-1 ni pomembno, ali je delavec s pravico do krajšega delovnega časa že zaposlen pri delodajalcu ali pa se zaposli na novo. Ker se tožnica pri toženi stranki za krajši delovni čas ni zaposlila zaradi določb s področja invalidskega zavarovanja, ampak na podlagi 65. člena ZDR-1, ne more uveljaviti pravic iz delovnega razmerja, kot jih ima delavec, zaposlen v skladu s 67. členom ZDR-1. V primeru sporne zaposlitve za krajši delovni čas s strani tožene stranke ni šlo za izpolnjevanje obveznosti delodajalca po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, kot je bila npr. situacija leta 2011, ko je tožena stranka tožnici v posledici odločbe ZPIZ z dne 9. 8. 2011 morala zagotoviti pravico do opravljanja dela s krajšim delovnim časom od polnega (101. člen ZPIZ-1). Zgolj zato, ker je bila tožnica predhodno že zaposlena pri toženi stranki za krajši delovni čas po 66. členu ZDR, nakar ji je delovno razmerje zaradi upokojitve prenehalo, ne pomeni, da je utemeljeno sklepala, da je bila v letu 2017 še nadalje zaposlena po isti podlagi oziroma na isti način kot predhodno leta 2011. Zlasti pa takšno napačno sklepanje ne more privesti do zaključka, da je bilo delovno razmerje sklenjeno na podlagi 67. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da je ponovno presojalo, kdaj je pri tožniku prišlo do invalidnosti (II. kategorije invalidnosti), in da je ponovno odločilo tudi o datumu, od kdaj dalje gre tožniku pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine. V pravnomočno odločbo se namreč lahko poseže le z izrednimi pravnimi sredstvi, za kar pa v predmetni zadevi ni šlo.
OZ člen 39, 39/4, 50, 89, 533, 557. ZD člen 28, 28/4.
pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba - vrnitev darila -pogodba o dosmrtnem preživljanju
Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenca ugotovilo, da v trenutku sklenitve pogodbe zdravstvena prognoza preživljanca ni bila taka, da bi bilo moč natančno prognozirati datum smrti. Ta bi tako lahko nastopila šele po nekaj tednih, morda tudi mesecih. Ob takšni ugotovitvi, ko je bila torej določena mera tveganja prisotna, je lahko materialnopravno pravilen le sklep, da pogodbeni stranki zaradi nedoločljivosti trenutka preživljančeve smrti nista mogli vedeti, kolikšne bodo obveznosti toženke v bodoče. Ker sta zaradi aleatornosti stranki nase prevzeli riziko, da izpolnjene obveznosti toženke po vrednosti morebiti ne bodo ekvivalentne izročenemu premoženju, predmetne pogodbe ni mogoče presojati po načelu enake vrednosti dajatev.