Kot kaže je tožečo stranko zlasti zmotilo to, da je bil zadnji ogled opravljen 18. 12. 2015, izpodbijana odločba pa izdana 16. 12. 2019. Toda s tem v zvezi ni podala nobenih trditev, ki bi vodile do sklepa, da je Inšpektor ravnal v nasprotju s predpisi. Izostalo je tudi pojasnilo, ali in na kakšen način naj bi to vplivalo na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve. Golo dejstvo, da se je postopek zavlekel, samo po sebi ne more voditi do zaključka, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita.
ZMZ-1 člen 70, 70/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 27, 27/1, 27/4.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje - predaja odgovorni državi članici - Republika Hrvaška - sistemske pomanjkljivosti - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - prepoved kolektivnega izgona - dokazno breme - načelo nevračanja
Tožena stranka bi morala najprej ugotoviti, da ima tožnica zahtevek, ki ni očitno neutemeljen glede tveganja za verižno vračanje in kršitev pravice do prepovedi nečloveškega ravnanja in v naslednjem koraku uporabiti mutatis mutandis standarde iz sodbe ESČP v zadevi Ilias and Ahmed v. Hungary in sicer o strogi presoji tveganja, morala bi pridobiti določene informacije o stanju na Hrvaškem glede izvajanja postopka sprejema po Dublinski uredbi in preko konkretnega in individualiziranega zagotovila preveriti, da bo Hrvaška spoštovala pravila EU, tako da bi bilo povsem razumno domnevati, da ne bo prišlo do kršitve pravice do prepovedi nečloveškega ravnanja.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani - nadzor nad prirejanjem iger na srečo
Ker dejstva in dokazi, ki jih je navedel oziroma predložil predlagatelj, odreditev predlagane omejitve dostopa do spletnih strani na podlagi prvega odstavka 107.a člena ZIS dopuščajo, nasprotna stranka pa ni podala nobenih navedb oziroma dokazov, ki bi temu nasprotovali, je sodišče predlogu predlagatelja ugodilo.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 20, 20/5. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sistemske pomanjkljivosti - predaja Republiki Hrvaški - zdravstveno stanje prosilca - začasna odredba
Tožnica je dokazala, da ima astmo, anemijo in globo vensko trombozo, zaradi česar potrebuje posebno zdravstveno oskrbo, da hodi na redne, tudi tedenske zdravniške preglede, da ima predpisano posebno dieto in potrebuje konkretno zdravniško terapijo, zato bi morala toženka, upoštevajoč sodbo SEU C-578/16; C. K., H. F., A. S. proti Republiki Sloveniji, pridobiti individualno zagotovilo, da bo tožnica dejansko prejela zdravniško pomoč in oskrbo, ki jo potrebuje. Po presoji sodišča splošno zagotovilo in sklicevanje na splošne primere, zakonske obveznosti, povzemanje zakonskih določil matičnega predpisa in običajno ravnanje hrvaških organov, glede na ugotovljeno zdravstveno stanje tožnice, v tem konkretnem primeru namreč ne zadošča. Sodišče pojasnjuje, da bi morala toženka za to, da bi odpravila vsakršen resen pomislek v zvezi z učinkom predaje na zdravstveno stanje tožnice, pridobiti zagotovilo, da bo tožnici glede na ugotovljene zdravstvene težave, zahtevane terapije, kontrole, dieto in zdravljenje, vse to zagotovljeno, v izogib nepopravljivim posledicam za tožnico, ki bi izhajale iz predaje, če zdravstvene oskrbe, ki jo njeno stanje zahteva, ne bi bila deležna.
Potrebnost izdaje predlagane začasne odredbe v obravnavani zadevi vsaj s stopnjo verjetnosti izkazana že zato, ker toženka ni argumentirano prerekala tožbenih navedb glede zatrjevane težko popravljive škode, poleg tega je sodišče ugotovilo procesno kršitev ravno gele ugotovitev, s katero tožnici utemeljujeta nastanek težke škode. Toženka pa ni navedla dejstev, ki bi lahko ustrezno utemeljila prevladujoč javni interes oziroma drugo prizadetost javne koristi, ki bi bila nesorazmerno prizadeta z izdajo začasne odredbe.
igre na srečo - nadzor nad prirejanjem iger na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani
Ker dejstva in dokazi, ki jih je navedel oziroma predložil predlagatelj, odreditev predlagane omejitve dostopa do spletnih strani na podlagi prvega odstavka 107.a člena ZIS dopuščajo, nasprotna stranka pa ni podala nobenih navedb oziroma dokazov, ki bi temu nasprotovali, je sodišče predlogu predlagatelja ugodilo.
denacionalizacija - agrarna skupnost - premoženje agrarne skupnosti - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - načelo povezanosti zemljišča in objekta - zazidano stavbno zemljišče - status zemljišča
Za presojo, ali sta bila zemljišče in objekt ob podržavljenju v lasti B. ali članov družine E., je treba upoštevati predpise, ki so veljali v času nacionalizacije nepremičnine. Pri presoji, ali obstajajo pogoji oziroma ovire za njeno vračilo, pa je treba upoštevati predpise iz časa vračanja, tj. ZDen oziroma ZPVAS.
Zaradi enakega obravnavanja primerljivih položajev mora v primeru povečanja vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj tretjih pred podržavljenjem veljati enako, kot velja tedaj, ko pride do povečanja vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj tretjih po njenem podržavljenju.
Tako je tudi Vrhovno sodišče kljub načelu superficies solo cedit v primerih, ko objekta v času veljavnosti ODZ ni zgradil lastnik zemljišča, že odločilo, da se taka zemljišča ne vrednotijo kot zazidana, ker jih ni pozidal prejšnji lastnik. To pomeni da se vrne samo premoženje, ki je bilo v lasti prejšnjega lastnika in je bilo njemu odvzeto. Če bi se pri vrednotenju upoštevala sprememba statusa zemljišč, ne glede na to, kako je ta nastala, bi bili upravičenci neopravičeno obogateni.
Tožena stranka bi v konkretnem primeru morala še pred izdajo izpodbijanega sklepa o ustavitvi postopka zlasti ugotoviti, ali je tožnik, ki se ni udeležil osebnega razgovora v razumnem roku dokazal, da se razgovora ni udeležil zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati. V obravnavanem primeru pa tožena stranka tega ni ugotavljala, ampak je avtomatično ustavila postopek, ker se tožnik ob določeni uri na (dvakrat različno) navedeni datum, na katerega naj bi bil (domnevno) pravilno vabljen na osebni razgovor, le-tega ni udeležil.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - odločanje o isti stvari - zavrženje vloge
O isti zadevi, na katero se nanaša predmetna prošnja, je že bila izdana zavrnilna odločba, pri čemer se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira uveljavljani zahtevek za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ni spremenilo, zato je toženka ponovno prošnjo utemeljeno zavrgla.
Toženka je pravilno presodila okoliščine zadeve in pravilno štela, da bo za prosilko koristno, da se bo s pomočjo odvetnika udeleževala zapuščinskega postopka, v katerem bo lahko izpostavila določena dejstva, katerih dokazovanje bi bilo v nadaljevanju težje, kakor tudi zaradi pravnega neznanja določenih pravic in možnosti sicer ne bi mogla uporabiti, kar pa bi negativno vplivalo na njen položaj, zadeva pa tudi ni očitno nerazumna in je pomembna za njen socialno - ekonomski položaj.
Toženkina argumentacija, da (i) so bila tožniku denarna sredstva, zadržana po izpodbijanem sklepu vrnjena, da (ii) sta oba bančna računa, na katera se je izpodbijani sklep nanašal, zaprta ter da (iii) so priznane toženkine terjatve v stečajnem postopku nad tožnikom, ostaja s strani tožnika neprerekana. Ta neprerekana dejstva po presoji sodišča pomenijo, da tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vloženo tožbo, saj svojega pravnega položaja z njo ne bi mogel več izboljšati. Morebitna ugoditev tožbi ter odprava izpodbijanega sklepa in/ali vrnitev zadeve toženki v ponovni postopek, kot se predlagata s tožbo, namreč ne bi imeli nobenega učinka, saj je tožnik sredstva, ki jih je imel na računih pri omenjenih bankah, dobil vrnjena.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - občina
Tožnica nima z zakonom določene stvarne legitimacije „skrbnika“ javnega interesa v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj in to niti v primeru, kadar poda negativno mnenje. Občina, na območju katere se nahaja gradnja predvidenih objektov, (le) poda mnenje glede skladnosti nameravane gradnje s prostorskimi izvedbenimi akti (tretji odstavek 31. člena GZ), na katerega upravni organ ni vezan in mora samostojno opraviti presojo glede skladnosti gradnje z določbami prostorskega izvedbenega akta v delu, ki se nanaša na graditev objektov, in z določbami predpisov o urejanju prostora. Status stranke ali stranskega udeleženca lahko pridobi le pod zakonskimi pogoji v skladu s 36. členom GZ.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - presoja verjetnega izgleda za uspeh - revizija - zahteva za varstvo zakonitosti - zavrženje - vsebinsko obravnavanje tožbe - zavrnitev
Toženka je tako dejansko presojala izpolnjevanje vsebinskega kriterija po prvem odstavku v povezavi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP, kar potrjuje tudi 2. točka obrazložitve sklepa, kjer je navedeno, da prošnja ni utemeljena. Zato je odločitev o zavrženju tožničine prošnje nepravilna, saj bi morala toženka prošnjo vsebinsko obravnavati in jo glede na prej navedeno kvečjemu zavrniti, ker ni podan verjetni izgled za uspeh zadeve oziroma je zadeva očitno nerazumna.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z naturalizacijo - pogoji za sprejem v državljanstvo - izpolnjevanje pogojev za pridobitev državljanstva z naturalizacijo
Pristojni organ lahko osebo, ki prosi za naturalizacijo, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije, če je to v skladu z nacionalnim interesom. Pri tem mora oseba izpolnjevati določene kumulativne pogoje, med drugim, da dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje in ima urejen status tujca.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - načelo zaslišanja stranke v postopku - ustna obravnava - prednostni vrstni red predkupnih upravičencev - izbira prodajalca
V luči pomena ustne obravnave bi moral upravni organ na prvi stopnji na ustni obravnavi ugotoviti vsa za odločitev relevantna dejstva in strankam omogočiti, da se o njih na ustni obravnavi tudi izjavijo. Prav temu (neposrednemu in ustnemu obravnavanju vseh odprtih vidikov konkretne zadeve) je namreč obravnava namenjena. Navedeno pomeni, da bi moral tudi prodajalec kmetijskega zemljišča ob enakih pogojih med kmeti, uvrščenimi na isto mesto, izjavo po 3. točki drugega odstavka 23. člena ZKZ o tem, komu želi prodati zemljišča, podati na ustni obravnavi potem, ko je seznanjen z ugotovitvijo organa o prednostnem vrstnem redu predkupnih upravičencev in o tem, med katerimi predkupnimi upravičenci glede na vrstni red iz 23. člena ZKZ lahko opravi izbiro.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica
Primarna intenca ZKZ pri prometu s kmetijskimi zemljišči je, da prednostno upravičenje, da postane lastnik kmetijskih zemljišč, pridobi oseba, ki bo dejansko uporabljala kmetijska zemljišča za opravljanje kmetijske dejavnosti oziroma, da bo zagotovljena njihova čim boljša izraba za kmetijske namene. Zato je promet s kmetijskimi zemljišči deloma omejen in mogoč le v skladu s pravili, ki jih določa ZKZ.
davek od dohodka iz kmetijstva - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - stalno prebivališče - član kmetijskega gospodarstva - davčna osnova - kmečko gospodinjstvo
Glede na opredelitev kmečkega gospodinjstva v drugem odstavku 69. člena ZDoh-2, po katerem je med drugim pogoj, da gre za skupnost ene ali več fizičnih oseb, članov enega ali več gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, ki imajo dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča isto stalno stalno prebivališče, tožbeni ugovori, kot so bivanje v samostojni stanovanjski enoti na podlagi najemne pogodbe in samostojno plačevanje stroškov tekočega vzdrževanja stanovanjske enote s strani B. B. niso relevantni. Brezpredmeten je tudi tožbeni ugovor, da slednji ni imel dohodka od kmetijskega gospodarstva, ker da je podjetnik, saj se v tem postopku ne določa davčna osnova iz dejavnosti. Po že povedanem pa je pravilna tudi ugotovitev, da je poleg tožnice v kmečkem gospodinjstvu po podatkih o prijavi prebivališča imel prijavljeno isto stalno prebivališče kot tožnica, ki je zato poleg tožnice pravilno naveden kot član kmečkega gospodinjstva v izreku izpodbijane odločbe.
odvetniška tarifa - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - spor polne jurisdikcije
Tožeča stranka pravilno uveljavlja, da bi ji tožena stranka morala obračunati oziroma pomnožiti 250 točk z vrednostjo 0,60 EUR, ki je veljala v času izdaje izpodbijane odločbe in je podlaga za plačilo storitve.
ZUJIK člen 24, 83, 85. ZDSS-1 člen 7, 7-5. ZUS-1 člen 1.
nepristojnost - nepristojno sodišče - plačilo prispevkov za socialno varnost - samozaposleni v kulturi - sklep o nepristojnosti
Predmet spora je pravica samostojnega kulturnega delavca do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna. Ker je upravni spor dopusten le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, za spore glede socialnih prejemkov pa je sodno varstvo zagotovljeno pri socialnem sodišču, upravno sodišče ni stvarno pristojno za odločitev v konkretnem sporu, ampak je podana pristojnost socialnega sodišča.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - aktivna legitimacija za vložitev zahteve - pravni nasledniki denacionalizacijskega upravičenca - denacionalizacijski upravičenec - pravočasnost zahteve
Prvi odstavek 15. člena ZDen pa je treba po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega in Ustavnega sodišča razumeti tako, da so pravni nasledniki upravičenca do denacionalizacije, ki je mrtev ali razglašen za mrtvega, tisti, ki po 1. odstavku 78. člena ZDen lahko pridobijo njegovo premoženje - torej njegovi dediči po ZD ter dediči njegovih dedičev, če so ti že mrtvi ali razglašeni za mrtve. Upravičeni vlagatelj tako ni vsak sorodnik in še manj oseba v svaštvu, ampak oseba, ki bi imela na dan uvedbe dedovanja (pravnomočnost odločbe) možnost pridobiti premoženje, ki je bilo podržavljeno upravičencu.
Tožeči stranki ni bila kršena pravica do izjave (22. člen URS in 9. člen ZUP). Prvenstveno se v gradbeno inšpekcijskih zadevah postopek vodi v skrajšani obliki, brez zaslišanja strank (skrajšani ugotovitveni postopek; prvi odstavek 146. člena ZGO-1 in 4. točka prvega odstavka 144. člena ZUP).