razmerja med starši in otroki – stiki med starši in otroki – pravica do stikov – omejitev stikov – otrokova korist – preprečevanje stikov – začasna odredba
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da sta obe pravdni stranki primerna in skrbna starša ter da je deček na očeta navezen, da ga ima rad in rad preživlja čas z njim. Tako ugotovljeno dejansko stanje ne daje podlage za krčenje obsega stikov, ki so še do konca preteklega leta potekali vsak drugi dan, nato pa so bili na podlagi enostranske odločitve tožnice, brez tehtnih razlogov ukinjeni. Po oceni pritožbenega sodišča je koristno, da ima otrok z očetom redne stike, in sicer dvakrat tedensko v popoldanskem času ter stik preko vikenda enkrat na štirinajst dni. Sodišče je določilo tak obseg stikov, ki je pri otrocih take starosti običajen in primeren. Iz podatkov spisa ne izhaja nič takega, kar bi kazalo na to, da stiki ne bi bili otroku v korist ali da bi bil toženec za izvrševanje stikov neprimeren. Poleg tega je pritožbeno sodišče odločilo, da lahko deček preživi z očetom ves vikend (dve noči) in se s tem hkrati privaja na preživljanje daljšega časa z očetom (poletne počitnice).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083677
OZ člen 131. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
odškodninska odgovornost – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja – razpis za dodelitev stanovanja – odkup občinskega stanovanja pod ugodnimi pogoji – izguba pravice do nakupa stanovanja pod ugodnimi pogoji – strah pred izselitvijo – nepremoženjska škoda
Tožnik po razpisu ne bi mogel pridobiti stanovanjske pravice na naslovu Z., saj za pridobitev tega stanovanja ni kandidiral, zato ga tudi ne bi mogel kupiti. Pravilen je torej zaključek sodišča, da toženki nista ravnali protipravno, ker tožniku nista omogočili odkupa omenjenega stanovanja. Tožnik tako ni izkazal temeljnega elementa za nastalo premoženjsko škodo, ki naj bi se odražala v razliki med odkupno ceno stanovanja po SZ-91 in tržno ceno, torej protipravnosti tožečih strank v zvezi z odkupom konkretnega stanovanja.
povrnitev nepremoženjske škode - skaženost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - omejena gibljivost hrbtenice - kronični bolečinski sindrom v hrbtenici in prsnem košu - motnje občutka - zmanjšana moč desne roke - nezanikana dejstva - priznana dejstva
Odstotek invalidnosti sam za sebe ni pomemben. Bistveno je, kakšen je obseg prikrajšanja tožničine življenjske aktivnosti ter kako hude in dolgotrajne duševne bolečine zato trpi.
Predmet priznanja (2. odstavek 214. člena ZPP) so lahko le trditve o dejstvih, ne pa pravni zaključki ali pravna kvalifikacija.
protipravno ravnanje - parkiranje na črno - parkiranje na zasebnem zemljišču - odškodnina za poškodovano vozilo - prevzem rizika za nastalo škodo
Šlo je za parkiranje „na črno“ in tožena stranka ni bila dolžna, da bi prepovedala parkiranje ali postavila ustrezne prometne znake. Samo dopuščanje parkiranja še ne pomeni podlage za odškodninsko odgovornost in protipravnost ravnanja oziroma opustitev dolžnega ravnanja. Uporaba tuje lastnine ni dovoljena in je parkiranje dovoljeno samo na za to namenjenem prostoru. Ker je šlo za „divje“ parkiranje, voznik, ki parkira na takem prostoru, prevzame odgovornost za morebitno škodo, ki mu nastane s takšnim parkiranjem. Ker je šlo za zasebno zemljišče, tožena stranka ni bila dolžna vzdrževati drevesa na tak način kot ugotavlja sodišče prve stopnje,
Na odločitev o pristojnosti ne more vplivati (ne)smotrnost ravnanja okrožnega sodišča, saj dejanja, ki bi jih opravilo pravdno sodišče ter izdane odločbe ne bi bile brez veljave le za to, ker bi bila opravljena oziroma bi bile izdane v pravdnem postopku.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0053474
ZGD -1 člen 3, 3/6, 71 – 75. ZIZ člen 36. ZPP člen 116, 116/1.
vročanje sodnih pisanj – zagotovitev sprejemanja pisanj – vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za zamudo – podjetnik posameznik
Podjetnik lahko povsem normalno funkcionira tudi sam. V takem primeru je zakonodajalec očitno dopustil tudi povsem realno možnost, da je podjetnik, ki v svojem podjetju dela sam, iz tega ali onega razloga odsoten, zato v primerih, kot je obravnavani, ni mogoče zahtevati, da je vročanje sodnih pošiljk vselej nemoteno zagotovljeno. Zato je potrebno v takšnih specifičnih primerih upravičenost razlogov za vrnitev v prejšnje stanje presojati manj strogo kot pa v primeru (večjih) družb, ki imajo poleg direktorja tudi delavce, zaposlene v administraciji družbe.
sodna taksa - pravilno plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse - dokazovanje plačila sodne takse - dopustna pritožbena novota - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - trditveno in dokazno breme
Dolžnikov ugovor je v delu, v katerem je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi, zadostil kriteriju obrazloženosti, saj zatrjuje, da za ta del terjatve ne ve, kaj upnik od njega terja, medtem ko bo nesporni znesek, s katerim se strinja, poravnal. Pri presoji izpolnjevanja zahteve po obrazloženosti ugovora namreč sodišče upošteva tudi, da upniku ni treba predložiti verodostojnih listin, na podlagi katerih predlaga izvršbo, ampak jih mora samo določno označiti (5. odstavek 41. člena ZIZ), takšna ureditev pa lahko zoži možnost vsebinskega ugovarjanja zoper sklep o izvršbi.
predhodno vprašanje – prekinitev postopka – načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka – pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja
Sodišče mora, ko odloča o tem, ali bo samo rešilo predhodno vprašanje ali pa postopek prekinilo do rešitve na matičnem področju, ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Sodišče prav ničesar od navedenega ni upoštevalo. Pritožnika utemeljeno opozarjata, da predmetni postopek teče že od leta 2006, da je treba odločiti le še o manjšem delu zahtevka, zlasti pa, da postopek ureditve meje sploh ne teče. Sodišče tega pomembnega dejstva sploh ni ugotavljalo, čeprav je tek postopka na matičnem področju predpogoj za prekinitev (tega) postopka.
Namen zastavne pravice je zavarovanje upnikove terjatve za primer, da ta ob zapadlosti ne bo plačana, ker pa je šlo za večkratno zastavo denarnih sredstev na varčevalni knjižici tožene stranke, je imela tožeča stranka na podlagi 136. člena SPZ pravico, da se poplača z denarnimi sredstvi na varčevalni knjižici tožene stranke najprej iz naslova neplačanega kredita D. B. s.p., šele nato po iz naslova neplačanega kredita tožene stranke.
Simulacija (tudi simulacija pogodbene stranke) predpostavlja dva med seboj povezana pravna posla: osnovno pogodbo in dogovor o simulaciji. Pri odnosu med navideznim in resničnim kupcem gre torej za samostojno pravno razmerje, ki praviloma nima zveze z razmerjem prodajalca in navideznega kupca. Obstoja takšnega razmerja tožnik ni dokazal.
spor majhne vrednosti – plačilo dobavljene električne energije – pritožbeni razlogi
S trditvami v pritožbi, da je plačala vse račune in da toženi stranki ne dolguje ničesar, s trditvami o neurejenih evidencah tožeče stranke, toženka uveljavlja nedovoljeni pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in teh pritožbenih razlogov pritožbeno sodišče pri svojem odločanju ni smelo upoštevati.
Ker tožnik sklenitve posojilne pogodbe s toženko v smislu 569. člena OZ in izročitve denarja toženki ni uspel dokazati, so nepomembne pritožbene trditve o tem, da je dokazno breme, da je posojeno vrnila, na toženi stranki.
postopek osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja – pravni interes za vodenje stečajnega postopka – kazenska evidenca – odpust obveznosti stečajnega dolžnika – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu
V trenutku odločanja je nesporno, da je zoper pritožnika v kazenski evidenci vpisano kaznivo dejanje zoper premoženje (več le-teh). Pritožnik pa se moti, če misli, da je mogoče iz postopka odpusta obveznosti izločiti terjatve, ki so povezane s kaznivimi dejanji, za ostale terjatve pa naj se vodi postopek.
Tožnik stranki ni izdal računa za gorivo, ki ga je plačala z gotovino, pač pa je po njenem odhodu neupravičeno posegel v nezaključen račun in spremenil način plačila v negotovinsko, nato račun plačal s svojo B. kartico ter ga natisnil pod geslom sodelavca. S takšnim ravnanjem je tožnik ustvaril gotovinske viške, ki iz popisa niso bili razvidni in si na ta način pridobil neupravičene pike na svoji B. kartici. Tožnik je s svojim ravnanjem huje kršil delovne obveznosti, zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnikova kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 235. členu KZ-1. Zato je podan tudi utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
SPZ člen 118. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – status upravnika – dokazovanje – dokazno breme – pritožbeni razlogi – uveljavljanje procesnih kršitev
Pritožniki uveljavljajo kršitev pravil o dokaznem bremenu in uporabo previsokega dokaznega standarda za izkaz statusa upravnika v primerjavi s pavšalnimi ugovori toženca. Obe procesni kršitvi, ki jih je sodišče prve stopnje dejansko zagrešilo, sta relativnega značaja, zato jih pritožbeno sodišče glede na izrecno določilo 458. člena ZPP ni moglo upoštevati. Tožniki v postopku ne uveljavljajo kršitve pravice do izjave iz 8. točke 2. dostavka 339. člena ZPP, čeprav sodišče v zvezi s statusom upravnika ni izvedlo vseh predloženih dokazov. Ker pa te kršitve, ki sicer sodi med kršitve iz 2. odstavka 339. člena ZPP, pritožbeno sodišče ne ugotavlja po uradni dolžnosti, temveč le v okviru pritožbenih navedb, tudi slednje ni moglo upoštevati.
ZFPPIPP člen 376, 382, 396, 396/4, 399, 399/1, 399/1-1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – sklep o končanju postopka osebnega stečaja – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – namen postopka osebnega stečaja
Postopek osebnega stečaja se vodi z namenom, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Drugi namen, ki ga je dopustno zasledovati s postopkom osebnega stečaja, je v odpustu dolžnikovih obveznosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064697
ZVZD člen 5, 23. OZ člen 179. ZPP člen 337, 337/3.
padec v sanitarnih prostorih – varnost pri delu – soodgovornost – soprispevek – tuja pomoč – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – DDV od potnih stroškov pooblaščenke
Tožnica je bila v grobem z nevarnostjo mokrih in spolzkih tal ter posledično nevarnostjo padca seznanjena. Seznanjena je bila s tem, da bodo prišli delavci izvajalca ter, da se bo obnavljal zunanji del fasade na poslovnem objektu. Zaradi tehnologije dela, kot tudi zaradi prihoda delavca izvajalca v čajno kuhinjo, ki je prosil za karton, zaradi pogovora o polivanju, ter ob dejstvu, da je sama tožnica prispevala posodo za lažje jemanje vode zaradi konstrukcije umivalnika in položaja pipe, je bilo tožnici tudi znano, da se bo voda za potrebe izvajanja fasaderskih del jemala v sanitarnih prostorih. Seznanjena je bila torej s tem, da obstaja možnost, da bodo tla mokra in spolzka, zato neutemeljeno navaja, da (sploh) ni vedela, da preži nevarnost na stranišču in se sklicuje na to, da opozorila (tudi za kupce) ni bilo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, je sodišče nadalje pravilno odločilo, da je k samemu škodnemu dogodku tožnica prispevala s 40 %, tožena stranka oziroma njen zavarovanec pa, glede na prej ugotovljena dejstva, 60 %.
osebni stečaj – pravnomočno končanje stečajnega postopka – sklep o ustavitvi zasega denarnega dobroimetja na denarnih računih dolžnika – pravni interes za pritožbo
Dolžnici je treba odreči pravni interes za pritožbo zoper sklep o ustavitvi zasega denarnega dobroimetja na njenih računih. V pritožbi zatrjevano dejstvo, da sodišče o pritožničinem predlogu za odpust obveznosti še ni odločalo, bi namreč pritožnica morala uveljavljati s pritožbo zoper sklep o končanju postopka osebnega stečaja.
Tožnica bi v regresni pravdi v zvezi z izplačano odškodnino za nepremoženjsko škodo smela terjati od toženca povračilo le za pravno priznano škodo in v višini, ki ustreza predpisanim kriterijem za odmero odškodnine iz 179. člena OZ ter pravnemu standardu pravične denarne odškodnine. Ker svojega povračilnega zahtevka ni dovolj določno opredelila za vsako obliko nepremoženjske škode posebej, njenega zahtevka ni mogoče preizkusiti. Tožba je v tem delu ostala nesklepčna.