Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da zavarovanki tožene stranke ni bilo treba zavarovati stopnic, potem, ko je razlila olje in to tudi v času 20 – 30 minut. Res je, da ni „predpisan čas“, ko je treba z oljem polite stopnice pobrisati. Gre za opustitev skrbnosti, ki je normalna oziroma običajna, glede na okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.
OZ člen 88, 239, 239/1, 239/2. ZPP člen 7, 212, 287.
razlaga pogodb – delna ničnost – ničnost pogodbenega določila – kršitev pogodbe – pogodbeno dogovorjena odškodnina – dejansko stanje – višina davčnega dolga – dokazovanje – izvedba dokazov – poizvedba pri DURS
Stranke pogodbe so določilo o pogodbeno dogovorjeni odškodnini za kršitev pogodbe zmotno poimenovale pogodbena kazen. Vendar zaradi neustreznega poimenovanja ne gre za nično določilo, temveč mora sodišče skladno z voljo strank, izraženo v pogodbi, ugotavljati, ali so izpolnjene predpostavke za plačilo pogodbeno dogovorjene odškodnine.
Upoštevajoč okoliščine, da tožnik sam informacij o morebitnih plačilih tožencev do DURS ne more pridobiti, je predlagani dokaz s sodno poizvedbo pri DURS kljub njegovi poizvedovalni naravi ustrezen, saj bi bil sicer tožnik postavljen v dokazno nemogoč položaj zaradi nerazumno visokega dokaznega standarda, ki bi mu onemogočil sodno varstvo. Ker sodišče prve stopnje izvedbe tega dokaza ni omogočilo in je zato tožnik ostal prikrajšan za izvedbo dokaza odločilnega pomena, zaradi česar je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Ker je tožnik vložil tožbo po preteku petih let od seznanitve s tem, da je menjalna pogodba nična, torej po poteku splošnega zastaralnega roka, je odločitev sodišča, ki je njegov obogatitveni zahtevek zavrnilo, pravilna.
povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – odrgnina kolena z blago oteklino – zelo lahka telesna poškodba
Tožnik je pri padcu v stanovanjski hiši zavarovanke tožene stranke utrpel poškodbo, ki se po Fischerjevi razvrstitvi telesnih poškodb uvršča med zelo lahke (odrgnina na desnem kolenu z blago oteklino), pri čemer je bila potrebna zdravniška oskrba le ambulantna.
Udarec ali tudi več udarcev po avtomobilu (ki ni oziroma ki niso povzročili škode) ne pomeni ravnanja, ki bi prispevalo k nastanku škode, ki jo je tožnik utrpel zaradi fizičnega napada drugega toženca. Na ravnanje tožnika, takrat starega 15 let, se drugi toženec nedvomno ne bi smel odzvati s fizičnim napadom nanj. Takšno ravnanje drugega toženca je bilo povsem nesorazmerno z ravnanjem tožnika in zato v celoti nepotrebno. Drugi toženec bi nedvomno premoženje lahko zavaroval drugače, kot z neposrednim fizičnim napadom na tožnika. Pritožbeno sodišče tako ocenjuje, da tožnikovo ravnanje ni bilo ravnanje, ki bi kakorkoli pravno odločilno prispevalo k nastanku škode, zato drugi toženec odgovarja za škodo, nastalo tožniku.
Ravnanje drugega toženca pomeni kršitev pogodbenih obveznosti. Zavarovalnica v skladu s Posebni pogoji za zavarovanje poklicne odgovornosti izvajalca zasebnega varovanja jamči za škodo, ki jo utrpijo tretje osebe zaradi napake, opustitve ali kršitve dolžnosti, ki jih je s pogodbo o fizično tehničnem varovanju prevzel zavarovanec. V posledici tudi zavarovalnica tožniku odgovarja za škodo nastalo z zavarovalnim primerom.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0083132
SPZ člen 24, 35. ZPP člen 8. ZIZ člen 272, 272/2, 272/3.
motenje posesti – sodno varstvo posesti – varstvo med več posestniki – soposest – uporaba predmetov s strani enega zakonca za lastne potrebe in za potrebe zakonske skupnosti – izvrševanje posesti – dokazna ocena – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Treba je upoštevati, da sta pravdni stranki živeli v življenjski skupnosti, v kateri sta imeli v soposesti stanovanje, kar pomeni, da je tožnik upravičen do posestnega varstva tudi za predmete, ki jih je sicer uporabljala le toženka, vendar za potrebe življenjske skupnosti pravdnih strank (npr. sušilni stroj). Tožnik pa ni upravičen do posestnega varstva za predmete, ki jih ni uporabljal, ker so bili v izključni posesti toženke (npr. pisalna miza, če se izkaže, da jo je uporabljala izključno toženka za službene obveznosti).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0083691
ZPP člen 108, 108/1, 180, 180/1, 214, 214/“. ZIZ člen 17, 21. SPZ člen 105, 105/1, 105/4. ZPPLPS člen 4, 5.
tožbeni zahtevek – določnost tožbenega zahtevka – zahtevek za odpravo stvarnih napak – aktivna legitimacija – skupni prostori – izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – vzpostavitev etažne lastnine – podstrešne sobe kot posamezni deli stavbe – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine
Tožniki so postavili tožbeni zahtevek tako, da zahtevajo odpravo napak na vseh stanovanjih v nizu objektov, čeprav je lahko samo kupec določenega stanovanja aktivno legitimiran za vložitev tožbe za odpravo napak v tem stanovanju (saj ne uveljavljajo napak na skupnih delih in prostorih). Tudi sicer je tožbeni zahtevek in s tem izrek sodbe premalo konkretiziran – sklicuje se na sanacijo plinovodne napeljave kot izhaja in je predvidena v izvedenskih mnenjih. Takšen zahtevek pa je premalo konkreten, da bi bil določen, s tem pa je tudi neizvršljiv – v izvršilnem postopku sodišče prisilno izvršuje terjatev kot izhaja iz pravnomočnega in izvršilnega naslova. Tožbeni zahtevek in s tem izrek sodbe ne sme puščati nobenega dvoma o tem, kakšno obveznost toženec dolguje oziroma kakšna obveznost mu je s sodbo naložena, saj ne sme priti do tega, da bi se pravo vsebinsko odločanje iz pravdnega postopka preneslo v izvršilnega.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083135
ZPP člen 339, 339/1. ZZK-1 člen 8, 8/2. ZIZ člen 64, 65, 65/3.
izvršilni postopek – tožba na nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – lastninska pravica v pričakovanju – prisilna hipoteka – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo – dobra vera – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Ker se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje le upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico, ne pa tisti, ki je zastavno pravico pridobil z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, je pri odločanju o pravici, ki preprečuje izvršbo, nepomembna morebitna neskrbnost pridobitelja lastninske pravice v pričakovanju.
ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 200, 200/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave
Glede na tožnikove trditve v tožbi (da mu je bila vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dne 13. 8. 2014) in dva v spis predložena različna izvoda odpovedi pogodbe o zaposlitvi, bi moralo sodišče prve stopnje opraviti narok za glavno obravnavo in na njem razčistiti, kdaj je dejansko tožnik prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. S tem, ko sodišče tožniku ni dalo možnosti opozoriti na navedbe v odgovoru na tožbo, temveč je tožbo na podlagi teh navedb zavrglo (ko je štelo, da je bila tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena 12. 8. 2014 in je tožnik tožbo glede na določilo 3. odstavka 200. člena ZDR-1 vložil prepozno) storilo bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Namen zastavne pravice je zavarovanje upnikove terjatve za primer, da ta ob zapadlosti ne bo plačana, ker pa je šlo za večkratno zastavo denarnih sredstev na varčevalni knjižici tožene stranke, je imela tožeča stranka na podlagi 136. člena SPZ pravico, da se poplača z denarnimi sredstvi na varčevalni knjižici tožene stranke najprej iz naslova neplačanega kredita D. B. s.p., šele nato po iz naslova neplačanega kredita tožene stranke.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - začasna določitev preživnine - korist otrok - hiter postopek - verjetnost obstoja pogojev - kontradiktornost postopka - dokazni postopek - pravica do izjave - breme preživljanja
Kadar gre za vprašanje varovanja pravic in koristi mladoletnih otrok, mora biti postopek odločanja o začasni odredbi hiter. Izdaja začasne odredbe je dopustna že na podlagi samega predloga za njeno izdajo (če so zanjo izkazane zakonske predpostavke), pri čemer je kontradiktornost postopka zagotovljena naknadno z možnostjo vložitve ugovora zoper začasno odredbo. Sodišče lahko izda začasno odredbo tudi brez izvedbe dokaznega postopka in za izdajo začasne odredbe zadošča že verjetnost obstoja pogojev za njeno izdajo. Razen tega toženec v pritožbi ne pojasni, katera pomembna dejstva naj bi dokazoval s svojo izpovedbo. Toženčeva pravica do izjave zato ni bila kršena.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – gradnja na tujem zemljišču – darilna pogodba – dobrovernost graditelja – dokazna ocena
Razlogi sodišča prve stopnje o obstoju ustne darilne pogodbe med tožnikom ter toženko in tožnikovim očetom, ter originarno pridobitvijo lastninske pravice tožnika z gradnjo na tujem zemljišču se ne izključujejo. Darilna pogodba ne spada med pogodbe, ki sicer izključujejo uporabo pravil o pridobitvi lastninske pravice na tujem zemljišču, prav tako pa dejstvo obstoja darilne pogodbo (avtomatično) ne izključuje dobrovernosti graditelja.
denacionalizacija – plačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe – pasivna legitimacija – denacionalizacijski zavezanec
Po 2. odstavku 72. člena ZDen se ne priznavajo odškodninski zahtevki iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja ter iz naslova vzdrževanja nepremičnin v času od podržavljenja do dneva uveljavitve tega zakona, kar po ustaljeni in enotni sodni praksi pomeni, da je (argumentum a contrario) denacionalizacijski upravičenec upravičen do plačila odškodnine iz navedenega naslova za čas od uveljavitve ZDen do vrnitve premoženja v naravi.
Simulacija (tudi simulacija pogodbene stranke) predpostavlja dva med seboj povezana pravna posla: osnovno pogodbo in dogovor o simulaciji. Pri odnosu med navideznim in resničnim kupcem gre torej za samostojno pravno razmerje, ki praviloma nima zveze z razmerjem prodajalca in navideznega kupca. Obstoja takšnega razmerja tožnik ni dokazal.
vmesna sodba - odgovornost delodajalca - odgovornost za delavce - opustitev dolžne skrbnosti - nadzor nad otroki - nadzorstvena dolžnost mentorjev - skrbnost mentorjev - padec otroka na gasilskem taboru - otrok kot oškodovanec - prispevek otroka - nesrečno naključje
Uporaba uhojene poti po pretežno travnati brežini s kamnitimi predeli za povprečnega trinajstletnega fanta ni tako tveganje, da bi terjala bodisi posebno opozorilo na nevarnost (oziroma previdnost) bodisi spremstvo odrasle osebe. Oboje bi bilo pretirano, neživljenjsko.
oprava določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - uklonilni zapor - milejši predpis
Po tedaj in sedaj veljavni določbi petega odstavka 19. člena ZP-1 storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, še vedno lahko predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti in v primeru predhodne izdaje plačilnega naloga zaradi storjenega prekrška takšen predlog ni več nedovoljen, (nedovoljenost je temeljila na tistih določbah 19. člena ZP-1, ki so se nanašale na uklonilni zapor in so bile na podlagi navedene odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije razveljavljene), vendar pa ga je mogoče obravnavati le na podlagi okoliščin iz prvega odstavka 20. člena ZP-1 v zvezi s prisilno izterjavo globe v primeru, ko uklonilni zapor ni bil določen, v tem primeru pa v skladu z drugim odstavkom istega člena velja osemdnevni rok po poteku roka za plačilo globe, da lahko storilec vloži predlog, da se plačilo globe oziroma prisilne izterjave le-te nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.
Dedni dogovor ima v zapuščinski zadevi značaj sodne poravnave, z njim pa je bil razrešen tudi predmetni spor. Res se zapuščinski postopek zaradi njegove specifičnosti ne konča z dednim dogovorom (kot sodno poravnavo), ampak je za njegov zaključek potreben sklep o dedovanju. Vendar je sklep o dedovanju izdan skladno dogovorjenemu med dediči v dednem dogovoru, posledično čemur je dedni dogovor v zapuščinskem postopku pri vprašanju stroškov postopka upoštevati kot sodno poravnavo v drugih civilnopravnih postopkih.
izplačilo razlike v plači - delo po avtorskih pogodbah - obstoj delovnega razmerja
Tožnica je v vtoževanem obdobju delala pri toženi stranki na podlagi avtorskih pogodb in je za opravljeno delo prejela plačilo, ki je bilo v teh pogodbah dogovorjeno. Tožnica pri toženi stranki ni bila v delovnem razmerju in ni nikoli uveljavljala ugotovitve obstoja delovnega razmerja. Delavec je upravičen do plač oz. razlike v plači (in do prispevkov in davkov iz delovnega razmerja) le v primeru, če je ugotovljen obstoj delovnega razmerja. Ker tožnica pri toženi stranki ni bila v delovnem razmerju, tožbeni zahtevek za obračun bruto razlike v plači, odvod davkov in prispevkov in izplačilo ustreznega neto zneska razlike v plači za vtoževano obdobje, ni utemeljen.
upravičenec do denarne odškodnine - smrt matere - ožji družinski član - odmera odškodnine - ločeno življenje - čustvena navezanost - sodna praksa
Okoliščine primera dajejo podlago za prisojo denarne odškodnine za smrt matere.
Stranka, ki se sklicuje na sodno prakso, mora to ne le določno (konkretno) opredeliti, ampak (kar je najmanj enako pomembno) natančno pojasniti, zakaj naj bi bili primeri, na katere se sklicuje, (kar se tiče pravno-relevantnih dejstev) v bistvenem podobni z obravnavanim.