ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 243, 289. ZFPPIPP člen 59, 301.
stečaj – prekinitev pravdnega postopka – nastanek pravnih posledic zaradi začetka stečaj neg a postopka – prepoved opravljanja pravdnih dejanj – procesna dejanja – izvajanje dokazov pred preizkusom terjatev s strani stečajnega upravitelja – dokaz z izvedencem – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve – prijava in preizkus terjatev
Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne sme opravljati procesnih dejanj. Procesno dejanje sodišča je vsako voljno dejanje sodišča, s katerim ustanovi, spremeni ali odpravi procesno pravno razmerje. Dokaz z izvedencem izvaja sodišče samo. Njegovo izvajanje je nedvomno procesno dejanje. Sodišče torej med prekinitvijo postopka tega ne sme početi.
Pravila stečajnega prava podeljujejo upniku pravico do prijave terjatev, stečajnemu upravitelju pa nalagajo preizkus takšnih terjatev. Priznana terjatev se potem izplača iz razdelitvene mase. Če je v stečajnem postopku prijavljena terjatev priznana, se stečajni dolžnik izogne nadaljevanju morebiti še dolgotrajnega in dragega, sicer še pred stečajnim postopkom zoper sebe začetega pravdnega postopka. Izvajanje dokazov, dokler ni jasno, ali bo stečajni upravitelj sploh prerekal terjatev, torej ne bi imelo nobenega smisla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC0004067
OZ člen 131, 631.
neposlovna odškodninska odgovornost naročnika del podizvajalcu - vnovčitev bančnih garancij
Potem, ko se je tožbeni zahtevek pokazal kot neutemeljen na pravni podlagi po 631.členu OZ, je potrebno presojati sporno razmerje na podlagi odškodninske odgovornosti tožene stranke skladno z določbo 131.člena OZ in iz naslova neposlovne odškodninske odgovornosti, ker pravdni stranki nista bili v neposrednem pogodbenem razmerju, vendar pa obstaja zaradi specifične situacije, ko je tožeča stranka delovala kot sodelavec podjemnika, ki je imel sklenjene podjemne pogodbe s toženo stranko na podlagi izvajanja del v javnem interesu (izgradnja avtocest) in ko se delovanje tožeče stranke odraža v rezultatu dela, ki ga zasleduje ta javni interes ( v izgrajeni avtocesti), močna medsebojna povezanost sedaj pravdnih strank, čeprav na nepogodbeni povezanosti, ta pa ima svoj izvor v pogodbenih zavezah naročnikov tožeče stranke s toženo stranko.
Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje tako glede protipravnih ravnanj tožene stranke -ali so bile zagotovljene bančne garancije za dobro pogodbeno izvedbo del (ki zajemajo tudi garancijo za plačilo podizvajalcev) in če so bile, do kdaj so veljale in ali so tedaj pri toženi stranki že bili zahtevki tožeče stranke za plačilo in do tedaj tudi poziv tožeče stranke za plačilo iz bančnih garancij, kar vse je bistveno za presojo očitane odškodninske odgovornosti toženi stranki v povezavi z bančnimi garancijami.
invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - poklicna invalidnost
Pri tožniku so podane določene zdravstvene težave, ki pa niso izražene v taki meri, da bi prišlo do izgube delazmožnosti oziroma do poklicne invalidnosti. Ker s tem niso izpolnjeni pogoji niti po 1. niti po 2. alinei drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1 (pri tožniku ni podana niti I. niti II. kategorija invalidnosti), niso izpolnjeni pogoji določeni v 67. členu ZPIZ-1 za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Glede na dopolnjeno starost (tožnik je bil v času izdaje drugostopenjske odločbe tožene stranke star 60 let), kot invalid III. kategorije, prav tako ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pisna izjava o premoženjskem stanju - nepopolna vloga
Sodišče prve stopnje bi moralo s predlogom dolžnika za oprostitev plačila sodne takse za ugovor, ker mu predpisana izjava o premoženjskem stanju ni bila priložena, ravnati kot z nepopolno vlogo in ga najprej pozvati na njeno dopolnitev.
izredna denarna socialna pomoč - namenska poraba - predložitev dokazil o porabi prejetih sredstev
Prejemnik izredne denarne socialne pomoči je dolžan pristojnemu centru za socialno delo v roku 45 dni po prejetju denarne dajatve, oz. najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč, če je ta vložena pred potekom 30-dnevnega roka, predložiti dokazila o porabi prejetih sredstev. Če tega ne stori ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena, ali ni bila porabljena v zakonsko določenem roku, ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči za nadaljnjih 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči (4. odstavek). Tožnik v roku iz 4. odstavka 34. člena ZSVarPre ni predložil dokazila o namenski porabi prejete izredne denarne socialne pomoči niti tega ni storil do ponovne vložitve vloge. Zato je sodišče prve stopnje zakonito presodilo, da je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči neutemeljen.
pravni učinki postopka zaradi insolventnosti na postopek zavarovanja - pogojno pridobljena zastavna pravica - postopek prisilne poravnave - ustavitev postopka zavarovanja
Tako iz točke 4 tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, kot tudi iz drugega odstavka 216. člena ZFPPIPP, torej izhaja, da v postopku zavarovanja s predhodno odredbo (nepogojne) zastavne pravice ni mogoče pridobiti. Zastavna pravica obstaja pod odložnim pogojem, da bo upnik do začetka postopka insolventnosti izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v petnajstih dneh od dneva, ko je izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo (drugi odstavek 264. člena ZIZ).
ZPP člen 116, 117, 117/2, 142, 142/1, 142/3, 142/4.
lastnost zavarovanca - vabilo stranki na narok - vročanje - osebna vročitev - vrnitev v prejšnje stanje
Ker tožnica vabila za glavno obravnavo v predvidenem 15 dnevnem roku ni dvignila, se šteje, da ji je bilo vabilo vročeno na dan, ko ji je bilo vabilo puščeno v hišnem predalčniku. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je bila tožnica pravilno vabljena in opravilo narok za glavno obravnavo, katerega se je udeležila pooblaščenka tožene stranke.
Glede pritožbenih navedb, da je bila tožnica v času, ko je sodišče razpisalo narok za glavno obravnavo, v tujini, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ZPP v 116. členu ureja vrnitev v prejšnje stanje. Tako lahko stranka, če je zamudila narok, pri sodišču prve stopnje poda predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Določeni so roki, saj mora tak predlog stranka vložiti v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok oziroma, če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, od dneva, ko je za to zvedela (drugi odstavek 117. člena ZPP). Tožnica takega predloga ni podala, temveč je vložila pritožbo zoper izpodbijano sodbo.
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 108, 108/5.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - obvezne priloge - dokazilo o plačah in drugih prejemkih iz dela
Če stranka izjavi o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1 ne priloži dokazil o plačah in drugih prejemkih iz dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za vsak mesec posebej za vlagatelja in družinske člane, sodišče njeno vlogo zavrže.
Če stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, ji mora nasprotna stranka povrniti njene pravdne stroške nastale na prvi stopnji.
Pravno dejanje pobota je izpodbojno le skupaj z drugimi pravnimi dejanji v situacijah, kadar pobot predstavlja le drugi oziroma zaključni del transakcije, za vsemi dejanji skupaj pa se skriva dogovor o nadomestni izpolnitvi.
Obravnavani pobot je nastal pred začetkom stečajnega postopka in ne more predstavljati izpodbojnega dejanja, saj se je s tem dejanjem zgolj doseglo to, do česar bi prišlo z dnem začetka stečajnega postopka na podlagi zakona.
Tožeča stranka je v konkretnem primeru v situaciji, ko naj bi se ravnala po dveh pravilih: v šestmesečnem roku naj bi vložila izpodbojno tožbo in naj bi svoje terjatve uveljavljala v novih pravdnih postopkih le, kadar je njena terjatev prerekana, sicer pa bi svoje interese uresničila po načelu koncentracije že v stečajnem postopku. V „konkurenci“ dveh pravil je treba šteti, da je tožeča stranka ravnala ustrezno z vložitvijo izpodbojne tožbe proti stečajnemu dolžniku (kjer z oblikovalnim zahtevkom uveljavlja razveljavitev učinkov izpodbijanih pravnih poslov) in to še preden je bil objavljen sklep o preizkusu terjatev nad stečajnim dolžnikom (toženo stranko), na podlagi katerega bi bilo dokončno jasno, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane. V slednjem primeru bi namreč tvegala zamudo šestmesečnega roka. Ker pa bi tudi v situaciji, ko je bil prej začet pravdni postopek z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko postali dajatveni deli tožbenih zahtevkov nedovoljeni, velja to tem bolj (arg. a fortiori), kadar je pravdni postopek že začet proti stečajnemu dolžniku.
tožba - umik tožbe - stroški - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Kot vrednost spornega predmeta je treba upoštevati vrednost glede na tožbeni zahtevek (kar izhaja tudi iz člena 39/1 ZPP) in ne vrednosti, ki jo je tožeča stranka označila v tožbi. Pooblaščenec tožnika je sicer v tožbi napačno označil vrednost spornega predmeta zaradi nezakonite odločbe v višini 6.469,92 EUR in zaradi izplačila razlike plače v znesku 179,72 EUR. Iz tožbenih navedb v tožbi jasno izhaja, da tožnik uveljavlja enkratni bruto znesek plačila 179,72 EUR. Zato bi moralo sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških postopka kot vrednost spornega predmeta upoštevati le višino denarnega zahtevka, ki ga je postavil tožnik in sicer 179,72 EUR ter od tega zneska odmeriti stroške postopka. Tožena stranka ni izpolnila zahtevka, kot ga je tožnik uveljavljal s tožbo, zato je tožnik dolžan toženi stranki na podlagi 158. člena povrniti stroške postopka, ker je tožbo umaknil.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014173
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149. ZVZD člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - nesrečno naključje
Tožnica (učiteljica) se je poškodovala na delu. Pri varstvu učencev podaljšanega bivanja ji je v telovadnici v glavo priletela žoga. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ni podana objektivna odgovornost tožene stranke za nastalo škodo. Po uveljavljeni sodni praksi žoga ni nevarna stvar, igra z žogo pa ne nevarna dejavnost. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da drugi toženi stranki ni možno očitati krivdne odgovornosti za škodo, saj ta ni kršila nobenega predpisa s področja varnosti in zdravja pri delu. Igra z žogo je vedno do neke mere nepredvidljiva. Tožnica bi zato morala računati s tem, da lahko žoga prileti tudi v tisti del telovadnice, v katerem se je gibala sama, zlasti zato, ker se ji je podobna nezgoda v preteklosti že pripetila. Zato je tožničin odškodninski zahtevek utemeljeno zavrnjen.
Tožnica zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse ugovora ni vložila, zato je bila glede na določbo prvega odstavka 35. člena ZST-1 sodno takso dolžna plačati v roku iz plačilnega naloga (15 dni od vročitve plačilnega naloga). Ker tožnica tega ni storila, se v skladu z določbo tretjega odstavka 105.a člena ZPP šteje, da je revizija, ki jo je vložila tožnica, umaknjena.
sodba presenečenja - načelo odprtega sojenja - materialno procesno vodstvo
Nobena od strank ni zatrjevala, da je pogodba, na podlagi katere zahteva tožeča stranka plačilo, nična, prav tako pa ni nobena stranka podala drugih trditev, iz katerih bi takšno dejstvo lahko izhajalo. Ničnost podjemne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, je sodišče ugotavljalo samo, mimo navedb strank, zaradi česar je podana kršitev člena 7/1 ZPP, pa ne gre za primer iz člena 7/2 ZPP. Z izvajanjem dokazov se manjkajočih trditev ne da nadomestiti, pa tudi sicer iz nobenega od izvedenih dokazov stranki nista mogli sklepati, da bo sodišče kot pravno podlago za odločitev v izpodbijani sodbi uporabilo določbe o ničnosti. Ker je sodišče prve stopnje kot odločilno ugotovilo dejstvo, katerega nobena od pravdnih strank ni zatrjevala, in nanj oprlo svojo odločitev, je s takšnim ravnanjem strankama odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in s tem kršilo pravico do izjave v postopku. S tem je sodišče absolutno bistveno kršilo določbe postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče krši pravico do izjave, če stranki ne razkrije svojega pravnega stališča in ji s tem tudi ne da možnosti, da se glede tega izjavi (navaja dejstva, ki so pomembna za to drugačno pravno podlago). Sodišče je namreč dolžno strankam omogočiti, da spoznajo, po katerih pravnih normah namerava sodišče odločiti v sporu in jim tako omogočiti, da navedejo vsa pravno relevantna dejstva; teorija govori o načelu odprtega sojenja oziroma o tem, da naj sodba ne bo presenečenje za stranki. Materialno procesno vodstvo zadeva le pomembna dejstva in potrebna dokazila v zvezi s takimi dejstvi. Zato neizogibno vpliva na izid pravde. Če ne bi vplivalo, sploh ne bi bilo potrebno. Sodišče mora dejansko stanje, ki so ga navedle stranke, preizkusiti s stališča vseh pravnih norm, ki bi utegnile priti v poštev. Če se pri tem izkaže, da je dejansko stanje navedeno pomanjkljivo, mora stranko opozoriti na možnost drugačne kvalifikacije in jo spodbuditi k dopolnitvi dejstev. Sodišče je dolžno samostojno ugotavljati, ali v tožbi zatrjevano dejansko stanje ustreza zakonskemu dejanskemu stanu katerekoli izmed za obravnavani primer v poštev prihajajočih pravnih norm. To velja tudi v primeru, če stranka kakšnega pravno relevantnega dejstva ne navede. Ta dolžnost velja ne glede na to, ali ima stranka v sporu pooblaščenca odvetnika.
Če asignat ali asignatar asignacijo odklonita, asignacija ne učinkuje. Asignatarju se ni treba strinjati z asignacijo oziroma jo sprejeti, čeprav je upnik asignanta, lahko je le odškodninsko odgovoren, če ne obvesti asignanta o zavrnitvi asignacije.
dodatek za pomoč in postrežbo - invalidnina - sprememba predpisa - slepa - slabovidna oseba
Tožničin predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic do invalidnine je bil vložen 29. 4. 2013, to je v času veljavnosti ZPIZ-2. Z dnevom uveljavitve tega zakona je prišlo do spremembe zakonodaje na tem področju in so upravičenci do invalidnine le zavarovanci za telesno okvaro, ki je nastala kot poškodba pri delu ali je posledica poklicne bolezni, ne pa tudi drugi zavarovanci, ki so bili do nje upravičeni po prej veljavnem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (če je bil vzrok njihove telesne okvare tudi bolezen ali poškodba izven dela). Ker pri tožnici ne gre za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen, ni upravičena do priznanja pravice do invalidnine za telesno okvaro.
Pri tožnici je podano stanje iz prvega odstavka 102. člena ZPIZ-2, saj gre za slepo ali slabovidno osebo. Takšni osebi v skladu s prvim odstavkom 102. člena ZPIZ-2 pripada dodatek za pomoč in postrežbo.
Zahteva za priznanje pravice do invalidnine na temelju telesne okvare je bila v predsodnem upravnem postopku vložena 14. 10. 2013. To je v času, ko je že veljal in se uporabljal ZPIZ-2. Pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni, ZPIZ-2 ne zagotavlja več. Po prehodni določbi 403. člena ZPIZ-2 je namreč pravica do invalidnine zagotovljena le še za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Vzrok tožničine telesne okvare je bolezen in ne poškodba pri delu ali poklicna bolezen, zato sta zavrnilna posamična akta pravilna in zakonita, tožbeni zahtevek na njuno odpravo, ugotovitev višje stopnje telesne okvare in priznanje pravice do invalidnine pa je utemeljeno zavrnjen.
Z novo odločbo je toženec odpravil pravne posledice negativne uskladitve tožničine pokojnine. S tem, ko je odločba postala pravnomočna, sta posamična upravna akta, ki jih tožnica izpodbija v tem socialnem sporu, izgubila vsakršni pravni učinek. Tožnica si namreč v nobenem primeru ne bi mogla izboljšati pravnega položaja ali pridobiti več ali drugače, kot je bilo odločeno oziroma kot je je pridobila s pravnomočno odločbo. Zato je njena tožba zaradi pomanjkanja pravnega interesa zakonito zavržena (274. člen ZPP).
DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014537
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/2, 34, 34/4, 34a. ZPP člen 105a.
sodna taksa za pritožbo - plačilo sodne takse - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožeča stranka ob vložitvi pritožbe ni plačala predpisane sodne takse, zato je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 34. člena ZST-1 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse. Tožeči stranki je bilo obvestilo o pošiljki puščeno v hišnem predalčniku 16. 2. 2015 in je od tega dne tekel 15 dnevni rok za prevzem obvestila. Ta rok se je iztekel 3. 3. 2015. Od takrat naprej je tekel 15 dnevni rok za plačilo sodne takse za pritožbo, ki se je iztekel 18. 5. 2015. Sodišče prve stopnje je že 16. 3. 2015 izdalo sklep, da sodna taksa za pritožbo ni bila plačana, zato je postopek s pritožbo ustavilo. Iz listin v spisu izhaja, da je bil 19. 3. 2015 obdelan podatek, da je tožeča stranka plačala sodno takso v znesku 33,00 EUR, ni pa jasno, ali je tožeča stranka sodno takso dejansko plačala do 18. 3. 2015, ko se je iztekel 15 dnevni rok za plačilo sodne takse. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da tožnik sodne takse ni plačal v roku, preuranjena. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.