ZDR člen 31, 32, 32/1, 35,110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Tožnik je spornega dne na varovanem območju tožene stranke, namenjenem izključno nočnemu parkiranju mestnih avtobusov, iz rezervoarja tam parkiranega mestnega avtobusa, v lasti tožene stranke, natočil 10 l goriva v „kantico“, ki jo je prinesel s seboj, z namenom, da si ga protipravno prilasti. Tožnikovo ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožnik je s svojim ravnanjem kršil tudi 1. odstavek 32. člena ZDR (upoštevanje delodajalčevih navodil), 35. člen ZDR (prepoved škodljivega ravnanja) ter 31. člen ZDR (vestno opravljanje dela), zato je obstajal tudi utemeljen razlog za izredno odpoved po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
povrnitev škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – višina škode – zavrnitev dokaznih predlogov – kršitev pravice do izjave – pravica do izvedbe dokaza – zaslišanje stranke – dokaz z izvedencem medicinske stroke – pooblastilo izvedencu za pridobitev dokumentacije o zdravljenju – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker je tožbeni zahtevek, ne da bi izvedlo katerikoli predlagani dokaz, enostavno zavrnilo z obrazložitvijo, da tožeča stranka v spis ni vložila zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša na poškodbe, ki naj bi jih tožeča stranka utrpela v prometni nezgodi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neopravičena odsotnost z dela - subjektivni rok za podajo odpovedi - seznanitev s kršitvijo - hujša kršitev delovnih obveznosti
Za tožnikovo kršitev delovne obveznosti je tožena stranka sicer res izvedela že 5. 12. 2012, ko se je seznanila s potrdilom o upravičeni zadržanosti z dela, ki ga je tožnik prinesel 4. 12. 2012. Iz potrdila izhaja, da je bil tožnik v spornem obdobju skladno z odločbo ZPIZ sposoben opravljati delo po štiri ure dnevno, pa na delo ni prišel. Vendar pa se je tožena stranka z vsemi elementi kršitve tožnikove delovne obveznosti dejansko seznanila šele na zagovoru dne 8. 1. 2013, ko je izvedela za razlog, zaradi katerega tožnik na delo ni prihajal. Glede tega, kaj se šteje za ugotovitev odpovednega razloga, je sodna praksa že sprejela stališče, da je to takrat, ko se delodajalec seznani z vsemi okoliščinami primera. Ker se je tožena stranka z vsemi elementi kršitve delovne obveznosti tožnika, ki v spornem času ni prihajal na delo, seznanila na zagovoru dne 8. 1. 2013, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 1. 2013 pravočasna.
Tožnik je v spornem času neopravičeno izostal z dela. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Za veljavnost vročitve ni pomembno, ali je naslovnik dejansko seznanjen s tem, da je dobil obvestilo o prejetem pisanju. Namen določb o vročanju je zagotoviti razumno pričakovanje, da se bo naslovnik pravočasno seznanil z vročenim pisanjem. Le če bi vročevalec izvedel, da je toženec odsoten in ne bo mogel pravočasno sprejeti pisanja, pa bi vročitev opravil, bi šlo za kršitev postopka. Ker je vročevalec obvestilo pustil v hišnem predalčniku in ker toženec ni niti zatrjeval, da je za njegovo odsotnost vedel, takšni vročitvi ni mogoče očitati nepravilnosti.
ločitvena pravica pridobljena v izvršilnem postopku - prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku
Dejstva, da je pravočasno prijavila terjatev in ločitveno pravico, upnica ne izpodbija, podatki spisa pa ne izkazujejo, da bi bila v predmetnem izvršilnem postopku že opravljena prodaja premoženja. Ob navedenem pa je odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi predmetne izvršbe pravilna, prav tako pa je sodišče pravilno odločilo, da ostane v veljavi ločitvena pravica pridobljena v zvezi s predmetno izvršbo na nepremičnino.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka je dokazala obstoj organizacijskega razloga, to je spremembo organizacije in razporeditev tožničinega dela med preostale zaposlene, zaradi česar je prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. To pa je utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. V konkretnem primeru tudi ni šlo za navidezno spremembo organizacije dela, s katero bi tožena stranka zgolj želela prikriti drug razlog za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - odpoved premoženjski pravici - pravica do povračila stroškov prehrane med delom - pravica do malice med delom - premoženjska pravica - hrana - stečajna masa - nadomestilo stroškov prehrane - zavarovalnina - upravičenost dolžnice do odškodnine - predmet, na katerem je povzročena škoda
Če delodajalec zagotovi delavcem ustrezno prehrano med delom, ni dolžan plačati povračila še v denarju. Tako pravica do malice med delom kot pravica do nadomestila stroškov za prehrano med delom sta premoženjski pravici. Če dolžnica ni imela stroškov za prehrano, ji delodajalec ni imel česa povrniti. Zato se ni odpovedala svoji premoženjski pravici, pač pa jo je izkoristila tako, da je med delom pojedla malico, ki ji jo je zagotovil delodajalec.
Prehrana, ki jo zagotavlja delodajalec dolžniku med njegovim delom kot organizirano prehrano pri delu, ne spada v stečajno maso, ker je namenjena temu, da se poje. Hrana sicer je premoženje, ki ga dobi stečajni dolžnik na podlagi pogodbe o zaposlitvi med postopkom osebnega stečaja, ki pa zaradi tega, ker je to premoženje namenjeno prehrani delavca med delom, z njegovo uporabo preneha. Če pa premoženje preneha, ga ni več in iz tega razloga je že na prvi pogled jasno in logično, da ne spada v stečajno maso. Nadomestilo stroškov prehrane pa spada v stečajno maso, ki ga ni upravičena terjati dolžnica sama, pač pa stečajna upraviteljica kot njena zakonita zastopnica.
Zavarovalnina ob nastopu zavarovalnega primera bi se izplačala v stečajno maso kot premoženjska pravica dolžnice, če bi bila do odškodnine na podlagi premoženjskega zavarovanja upravičena dolžnica sama (kar v konkretnem primeru ni bila), predmet, na katerem bi bila povzročena škoda, pa bi v skladu z določbo 389. člena ZFPPIPP spadal v stečajno maso.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0063144
ZFPPIPP člen 296, 296/5. ZPP člen 165,165/1, 185, 185/7.
prekinitev postopka zaradi začetka stečaja – odločitev o pritožbi – neprijavljena terjatev – zavrnitev zahteve za povrnitev pritožbenih stroškov – vpliv začetka stečaja po koncu glavne obravnave na pravdo
Iz razloga neprijavljene terjatve v stečajnem postopku, sodišče druge stopnje ne more spremeniti sodbe sodišča prve stopnje tako, da zavrne tožbeni zahtevek, ker navedena okoliščina, ki jo je navedel stečajni upravitelj v vlogi z dne 25. 8. 2014, ni bila podana na dan odločitve sodišča prve stopnje. Lahko le zavrne zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka, ker je terjatev za povrnitev teh stroškov v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala.
Kolikor pritožnica meni, da sodišče prve stopnje obsodilne sodbe ne bi smelo opreti na izpovedbi oškodovanca, ker je bil ta ob dogodku močno opit in ni mogel vedeti, kaj se je dogajalo, ni utemeljeno. Iz oškodovančeve izpovedbe na glavni obravnavi namreč izhaja, da se dogodka dobro spominja.
Tožena stranka ni bila upravičena odpovedati pogodbeno razmerje v tistem delu, ki se nanaša na zdravstveno dejavnost na primarni ravni, in sicer ne glede na to, da tožeča stranka v času delne odpovedi pogodbenega razmerja za to področje še ni uspela pridobiti koncesije. Te koncesije tožeča stranka res dotlej ni uspela pridobiti, pri čemer pa je tožena stranka kljub temu 26.4.2012 tudi v tem delu sklenila pogodbo s tožečo stranko, čeprav je vedela, da nima koncesije, upoštevaje ob tem, da je občina že v letu 2004 (priloga A7) sprejela sklep o mreži javne zdravstvene službe na primarni ravni v občini (v kateri se je nahajala tudi tožeča stranka). Zaradi tega tudi po oceni pritožbenega sodišča tedaj niso bili podani pogoji za (delni) odstop od pogodbe po prvem odstavku 54. člena Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2012 (priloga A6) v zvezi z 21. členom pogodbe (priloga A4), niti niso bili podani zakonski pogoji za ničnost pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0083133
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 442, 451, 454, 454/1, 454/2. OZ člen 395.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – pravica do izjave – pasivna legitimacija – poroštvena obveznost – poroštvo – solidarno poroštvo – solidarne obveznosti
Pomanjkljive trditvene podlage iz ugovora proti sklepu o izvršbi ni mogoče obiti z vztrajanjem za izvedbo zaslišanja strank. Tožena stranka je bila zadosti opozorjena na posledice 454. člena ZPP. Zato ni podana očitana 8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 12, 12/1, 12/2. ZFPPIPP člen 171.
prisilna poravnava – nadomestilo upravitelju za nadzor poslovanja – višja zahtevnost upraviteljevega nadzora nad poslovanjem – upoštevanje obsega poslovanja
Prvostopenjsko sodišče je pri presoji utemeljenosti upraviteljevega predloga za zvišanje nadomestila za opravljanje nadzora zmotno zavzelo stališče, da je obseg poslovanja dolžnika že upoštevan pri višini nadomestila po 1. odstavku 12. člena Pravilnika, ki višino nadomestila določa glede na višino zneska sredstev v bilanci stanja. Višina nadomestila za nadzor je v citiranem določilu Pravilnika določena izključno na podlagi kriterija višine zneska sredstev v bilanci stanja, ki ni nujno korelat obsega poslovanja dolžnika. Pravilnik namreč določa v III. postavki 1. odstavka 12. člena minimalni mesečni znesek nadomestila, ki gre upravitelju, ne glede na obseg tekočih poslov dolžnika, ki jih mora upravitelj nadzirati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - reorganizacija
V obravnavani zadevi je za presojo utemeljenosti poslovnega razloga bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da je zaradi spremembe organizacije pri toženi stranki delo tožnikov pod pogoji njunih pogodb o zaposlitvi postalo nepotrebno. Tožena stranka je, poleg ekonomskega in tehnološkega, dokazala tudi obstoj organizacijskega razloga. Z reorganizacijo 18 vodij linij je prerazporedila na novo ustvarjena delovna mesta operater in operater-vzdrževalec, pri čemer so ti delavci ohranili del nalog, ki so jih do tedaj opravljali kot vodje linij, hkrati pa so prevzeli tudi delovne naloge upravljalca stroja. S takšno reorganizacijo je pri toženi stranki odpadla potreba po delu 17 delavcev, ki so delo opravljali na delovnem mestu upravljalec stroja. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da so se pri toženi stranki zaradi optimizacije posameznih proizvodnih linij dodatno zmanjšale potrebe po delu še za 8 upravljalcev stroja, na seznam presežnih delavcev pa je zato tožena stranka uvrstila 25 delavcev, med katerimi sta bila tudi tožnika. Zato je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
URS člen 23. ZIZ člen 38, 38/5, 47. ZPP člen 11, 11/1, 11/3.
umik predloga za izvršbo - delno plačilo terjatve - delna ustavitev izvršilnega postopka - stroški upnika - zloraba pravice do sodnega varstva
Že samo dejstvo poplačila kot procesnega dejanja v izvršilnem postopku ima procesni pomen konca postopka.
Morebitno nadaljevanje postopka v takem primeru ni in ne more biti odvisno od volje (dispozicije) strank, kar predstavlja tudi upnikov umik predloga za izvršbo. Ta v pojasnjeni situaciji ni potreben, zato tudi do povrnitve stroškov v tej zvezi upnik ni upravičen.
Vztrajanje upnika pri izvršbi za zanemarljivi znesek glavnice 0,38 EUR pomeni zlorabo pravice do sodnega varstva.
ZPP člen 116, 116/1. ZGD-1 člen 263, 263/1. ZFPPIPP člen 28, 28/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičen vzrok za zamudo – temeljne obveznosti poslovodstva – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika – profesionalna skrbnost gospodarske družbe – zastopanje pravne osebe – bolezen otroka – zapora ceste – odvrnljivost zamude
Sklicevanje sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni telefonirala na sodišče in s tem dosegla krajšo preložitev naroka, je nepravilno. Za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je zadoščala že ugotovitev neopravičljivosti vzrokov zamude tožeče stranke.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063143
OZ člen 122, 122/3, 122/4, 427, 427/3, 432. ZPP člen 337, 337/1.
prenos pogodbe - prevzem dolga - stranske pravice - smiselna uporaba določb o prevzemu dolga – pritožbene novote
Zgolj obstoj okoliščine, da četrti odstavek 122. člena OZ predvideva, da se določbe o stranskih pravicah v zvezi s pogodbo o prevzemu dolga smiselno uporabljajo tudi za prenos pogodbe, še ne pomeni, da glede slednjega ne bi bilo moč uporabiti tudi drugih določb, ki veljajo za institut pogodbe o prevzemu dolga. Takšna razlaga „izključevanja“ uporabe, ki jo ponuja pritožba, civilnemu pravu ni lastna.
Ne drži, da je uporaba določbe 427. člena OZ v konkretnem primeru v izrecnem nasprotju z določbo 122. člena OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083095
ZPP člen 8, 213, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – razžalitev dobrega imena in časti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih – protispisnost – prosta dokazna ocena – upoštevanje metodoloških napotkov
Izražena negativna vrednostna sodba lahko predstavlja razžalitev in bi moralo sodišče prve stopnje v okoliščinah konkretnega primera, po ugotovitvi, kaj je bilo dejansko izrečeno, presoditi žaljivost toženkine izjave in obstoj morebitnih duševnih bolečin tožnice.
predlog za obnovo kazenskega postopka - izredno pravno sredstvo - pogoji za obnovo kazenskega postopka - pravnomočno razsojena stvar - ponovno sojenje v kazenski zadevi
Obnova kazenskega postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uveljaviti le ob izpolnitvi v zakonu natančno določenih pogojev. Nikakor pa obnova kazenskega postopka ne služi za ponovno sojenje v kazenski zadevi.