Z novo odločbo je toženec odpravil pravne posledice negativne uskladitve tožnikove pokojnine. S to odločbo toženec res ni odpravil v tožbi napadenih odločb, vendar si kljub temu tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Zato je potrebno tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči (274. člen ZPP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006288
KZ-1 člen 86, 86/1. ZKP 129a.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist – prestajanje zaporne kazni – možnost z opravljanje primernega dela
Nenazadnje pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna tudi zato, ker obsojenec nima možnosti, da bi opravljal dela v splošno korist, saj se nahaja na prestajanju druge zaporne kazni enega leta in šestih mesecev, katero je nastopil dne 13.9.2014. Eden od kriterijev, ki se upošteva pri odločanju o izvršitvi kazni zapora z delom v splošno korist je, v skladu z osmim odstavkom 86. člena KZ-1, tudi možnost za opravljanje primernega dela. Ker je obsojenec že na prestajanju druge zaporne kazni te možnosti nima, zato je odločitev sodišča prve stopnje tudi že iz tega razloga pravilna.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-1. ZVOP-1 člen 75, 75/1, 77, 77/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - video nadzor - varstvo osebnih podatkov
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik spornega dne storil kršitvi, ki mu jih je tožena stranka očitala v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Račun je ob 5.26 minut izdal delavec tožene stranke, tožnik pa ga je ob 20.25 storniral in ob 20.37 izdal na ime istega s.p. nov račun. Stornacijo in izdajo novega računa je izvedel sam, saj mu kupec ni prinesel originalnega računa in tudi pri stornaciji ni bil prisoten. Enako je bilo ugotovljeno za drugo kršitev. S tem je naklepoma kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR- za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ni razloga, zaradi katerega sodišče prve stopnje in tožena stranka ne bi smela uporabiti posnetka točilnega mesta, na katerem je bilo videti vozilo s tujo registracijo, na podlagi katerega se je tožena stranka seznanila z očitano kršitvijo. Skladno s 1. odstavkom 75. člena ZVOP-1 je mogoče izvajati video nadzor, če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, zaradi zagotavljanja vstopa ali izstopa, ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Po 1. odstavku 77. člena istega zakona pa se sme video nadzor znotraj delovnih prostorov izvajati le v izjemnih primerih, če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, tega namena pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi, nadzorovati pa se sme le tiste dele prostora, kjer je tako varovanje potrebno. Tožnika je tudi vedel za postavitev video nadzora, ni pa vedel, ali se izvaja ali ne.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - nova pogodba o zaposlitvi - ustna pogodba o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Za presojo pravočasnosti odpovedi je potrebno ugotoviti, kdaj je bil delodajalec seznanjen s prenehanjem potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Takšne potrebe lahko ob upoštevanju konkretnih okoliščin primera prenehajo šele s sklepom o reorganizaciji, lahko pa že pred tem. Ker je v obravnavani zadevi potreba po tožničinem delu na delovnem mestu strokovni sodelavec prenehala že konec leta 2011 (tožnica od leta 2011 dalje ni opravljala dela na delovnem mestu strokovni sodelavec, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi; med strankama je bila sklenjena nova, ustna pogodba o zaposlitvi za drugo delovno mesto), je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 1. 2013 nezakonita, saj jo je tožena stranka tožnici podala po poteku šestmesečnega roka iz šestega odstavka 88. člena ZDR.
zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe - resna nevarnost - prisilna hospitalizacija
Res je izvedenec povzemal tudi določene okoliščine, ki so bile podane ob prvotnem zdravljenju, vendar je povzel tudi stanje zadržane osebe ob sprejemu, ugotovil za katero duševno boleznijo boleha, kako le-ta vpliva na njegov uvid, kakšen je njegov odnos do zdravljenja, ki je nujno potrebno v tem akutnem stanju ter po zaslišanju zadržanca ugotovil tudi, katere so bile okoliščine pred sprejemom, tudi glede grožnje s požigom, ter pritožbeno sodišče glede na grajo pritožbe, ki je posplošena, ko trdi, da tega zadržanec izvedencu ni povedal, ne vidi razloga, da ne bi sprejelo izvida izvedenca tudi v tem delu, ko povzame, kaj mu je zadržana oseba povedala, to velja tudi za sedanje stanje, ko je zadržanec povedal, da občasno tudi vozi in tudi hitro. Vse ugotovljene okoliščine pa tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljujejo sklep, da je stanje zadržanca tako, da lahko predstavlja resno nevarnost za njegovo zdravje in varnost kot za zdravje in varnost ter življenje drugih oseb.
Odvetnik je upravičen do plačila za svoje delo v obeh, nekoč ločenih prvostopenjskih postopkih, tožena stranka pa do povrnitve nagrade, ki jo bo morala plačati odvetniku.
poškodba pri delu - odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - protipravno ravnanje - regresna pravica ZZZS
Zdrsa delavke ni potrdil noben izveden dokaz. Ker tožeča stranka v tej zvezi ni uspela dokazati zatrjevanega protipravnega ravnanja in vzročne zveze (brez zdrsa sploh ni mogoče govoriti o neprimerni obutvi in posledično o odškodninski odgovornosti tožene stranke za škodo zaradi neprimerne obutve), je sodišče prve stopnje glede tega zatrjevanega vzroka za nastanek nezgode pravilno zaključilo, da tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - ukinitev delovnega mesta
Sodišče ne presoja primernosti odločitev delodajalca v zvezi z reorganizacijo kot poslovnih odločitev (in v povezavi s tem ne presoja, ali so obstajali utemeljeni razlogi za ukinitev posameznega delovnega mesta ali ne). Delodajalec se lahko odloča za spremembe v organizaciji dela, četudi slabših poslovnih rezultatov (še) ni.
Četudi je tožena stranka vodila postopek pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in je tožniku vročila opozorilo pred odpovedjo, to še ne pomeni, da je iz tega razloga kasneje podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga navidezna in zato nezakonita, zlasti ne zato, ker je bila pri toženi stranki dejansko izvedena reorganizacija v povezavi z ekonomskimi razlogi.
skrčitev tožbe - objava popravka - predsodna zahteva popravka - vsebina zahtevka glede objave popravka - odklonitev objave popravka - odklonitveni razlog
V nasprotju z določbo 1. odstavka 35. člena ZMed je, če tožeča stranka s tožbo delno skrči med tem predsodno podano zahtevo popravka toženi stranki.
Po 2. alineji 1. odstavka 31. člena ZMed so razlog za odklonitev objave popravka tudi, če te navedbe ne predstavljajo zanikanja navedb v obvestilu ali ne predstavljajo nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi prizadeti spodbijal ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v obvestilu.
Tožnik, ki je uveljavljal sodno varstvo zoper upravna akta tožene stranke o negativni uskladitvi pokojnin, je tekom sodnega postopka umrl. Pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, kar pomeni, da jih niti v sodnem postopku ne more uveljavljati nihče drug, razen zavarovanca. Če zavarovanec ali uživalec določene denarne dajatve med postopkom umre, ni več tožeče stranke, s katero bi se nadaljeval sodni postopek. Ker je sodišče prve stopnje nadaljevalo postopek smrti tožnika, ki v sodnem postopku ne more več biti stranka, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - projektantska pogodba - naročilo v nasprotju s prostorskimi akti - neustreznost izdelanih projektov - izpolnitev naročila v skladu z določili pogodbe
Ko investitor ne ve, da je njegovo naročilo v nasprotju s prostorskimi akti in v zvezi s tem ne sprejema nobenega rizika, ne more zahtevati plačila. Pritožnik pa utemeljeno opozarja, da je bilo zatrjevano dejansko stanje drugačno. Tožena stranka naj bi bila seznanjena z rizikom, da ne bo mogoče dobiti gradbenega dovoljenja in naj bi kljub temu forsirala, da se izdela dokumentacijo in vloži zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če je tako, je projektant naročilo izpolnil v skladu z določili pogodbe in neustreznost izdelanih projektov ne izvira iz njegove sfere, zato zanjo projektant ne more odgovarjati.
Z izpodbijano sodbo je tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti od povrnjenega dela znižane pokojnine utemeljeno zavrnjen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je zakonodajalec v ZOPRZUJF to vprašanje rešil na način, da se protiustavno znižani del pokojninskih dajatev izplača v dve delih in le v nominalni višini. Torej, glede na 2. člen ZOPRZUJF, brez obresti.
Odpoved je enostranska izjava stranke trajnega obligacijskega razmerja, s katero stranka izjavi, da želi, da obveznostno razmerje preneha. Odpoved mora biti zgolj vročena drugi stranki. V 11. členu omenjene pogodbe sta stranki jasno in določno zapisali, da lahko predmetna pogodba predčasno preneha z odpovedjo v odpovednem roku šest mesecev. Jasna in nedvoumna določila pogodbe pa se uporabijo tako, kot se glasijo (prvi odstavek 82. člena OZ).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - ukinitev delovnega mesta
Sodišče ne presoja primernosti odločitev delodajalca v zvezi z reorganizacijo kot poslovnih odločitev (in v povezavi s tem ne presoja, ali so obstajali utemeljeni razlogi za ukinitev posameznega delovnega mesta ali ne). Delodajalec se lahko odloča za spremembe v organizaciji dela, četudi slabših poslovnih rezultatov (še) ni.
Četudi je tožena stranka vodila postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in je tožniku vročila opozorilo pred odpovedjo, to še ne pomeni, da je iz tega razloga kasneje podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga navidezna in zato nezakonita, zlasti ne zato, ker je bila pri toženi stranki dejansko izvedena reorganizacija v povezavi z ekonomskimi razlogi.
Sodišče prve stopnje je tožniku utemeljeno prisodilo odpravnino glede na doseženo delovno dobo pri obeh delodajalcih (prenosniku in prevzemniku), skladno z določbo 1. alineje 1. odstavka 108. člena ZDR-1. Je pa napačno uporabilo materialno pravo, ko je toženi stranki naložilo v plačilo tudi dajatve in prispevke od bruto zneska. Skladno z 9. odstavkom 44. člena ZDoh -2 se dohodnina ne plačuje za prejete zneske odpravnine po 108. členu ZDR-1 do višine desetkratnika povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Znesek, ki ga je prejel tožnik, te višine ne presega. Skladno z določbo prve alineje 3. odstavka 144. člena ZPIZ-2 se od odpravnine do višine, določene v 9. odstavku 44. člena Zdoh-2, tudi ne plačujejo prispevki.
Čeprav pritožnika izpostavljata, da ni bilo nobene namere goljufije oziroma oškodovanja ter da sta za delovanje podjetja vložila vse osebno premoženje in premoženje staršev, kar vse so izgubili, vsa ta zatrjevanja v končni posledici ne spreminjajo dejstev, ugotovljenih v tem kazenskem postopku, da sta prikrila oškodovani družbi A. d.o.o. slabo finančno stanje družbe V. d.o.o. in naročila blago, ki ga po dobavi in izstavitvi računov ter njihovi zapadlosti nista plačala.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik sam izstopiti iz sindikata in da bi šele na ta način prenehala obveza tožene stranke do obračunavanja in plačevanja članarine oziroma odtegovanja tega zneska od tožnikove plače in nakazovanje sindikatu. Tožnik je kot delavec tožene stranke upravičen kadarkoli preklicati soglasje glede izplačevanja sindikalne članarine ter delodajalcu prepovedati nadaljnje odtegovanje članarine. Ker je tožnik preklical soglasje za odtegovanje dela plače za članarino in blagajno vzajemne pomoči, je tožnikov zahtevek za plačilo nezakonito odtegnjenega zneska plače utemeljen.
Pritožbena izvajanja s sklicevanjem na Ustavo RS, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice odločitve prvostopnega sodišča ne morejo v ničemer spremeniti, ker so stranke postopka dolžne pravno sredstvo pravočasno uveljaviti.
Z novo odločbo je toženec odpravil pravne posledice negativne uskladitve tožnikove pokojnine. Sporno razmerje med pravdnima strankama je bilo pravnomočno urejeno na način, kakor to izhaja iz odločbe toženke. S to odločbo toženka res ni odpravila v tožbi napadanih odločb, vendar si kljub temu tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Ker je bilo v zadevi že pravnomočno odločeno na podlagi določb ZOPRZUJF, bi moralo sodišče prve stopnje, ob svojem odločanju to ugotoviti in v skladu z 274. členom ZPP tožbo v delu, ki se nanaša na odpravo izpodbijanih odločb, zavreči.