ugotavljanje deleža zakoncev na skupnem premoženju – plačilo kupnine za stanovanje – poslovni delež na družbi
Sodišče je ob ugotovitvi, da je bilo plačilo kupnine za predmetno stanovanje dogovorjeno v več obrokih, pravilno ugotavljalo prispevek posameznega zakonca k plačilu kupnine, kot eno izmed okoliščin, ki vpliva na končni delež zakonca na stanovanju kot skupnem premoženju.
Pri neodplačnih razpolaganjih in z njimi izenačenih pravnih dejanjih se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali da bi mu moralo biti znano (3. odstavek 256. člena OZ). Takšna domneva je po novejši sodni praksi izpodbojna.
Pravilno je stališče, da se pri neodplačnih razpolaganjih za utemeljenost zahtevka ne zahteva, da bi tretje osebe, torej obdarjenci, vedele oziroma se mogle zavedati, da obdarovalec (dolžnik) škoduje svojemu upniku.
POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - USTAVNO PRAVO
VSL0070893
ZLNDL. Zakon o urejanju mestnega zemljišča člen 20, 20-5, 20-6. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 2.
družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin - pogodba o oddaji mestnega zemljišča v uporabo za zgraditev objektov - pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil namen Pogodbe-65 oddaja zemljišča za uporabo zaradi zgraditve stanovanjske soseske. Pri pravici uporabe tožene stranke je šlo tako za izvrševanje le nekaterih upravičenj, pravna prednica tožeče stranke je pravnemu predniku tožene stranke nepremičnine dala v uporabo pod določenimi pogoji in z omejitvami, po katerih bi tožena stranka oziroma njen pravni prednik, v primeru, da se pogojev ne bi držal, lahko pravico uporabe izgubil. Pravica uporabe tako pravnemu predniku tožene stranke nedvomno ni bila dana kot stvarna pravica. Naročilo oziroma prevzem naročila pa ni zakonita podlaga za pridobitev lastninske pravice po ZLNDL.
Postopek zavarovanja z začasno odredbo je namenjen izrednim situacijam, ko je treba koristi otroka zavarovati pred zaključkom pravdnega postopka, saj bi v nasprotnem primeru otroku nastala nepopravljiva oziroma težko nadomestljiva škoda.
S tem, ko sodišče strankam ni vročalo mnenj CSD, ni zagrešilo kršitve načela kontradiktornosti postopka.
Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 22, 22/1, 24.
oskrba s pitno vodo – plačilo porabljene vode
Dokazanost navedb, da je prišlo do zamrznitve vode v javnem vodovodnem omrežju, da je bila posledično motena oskrba z vodo na toženčevem priključku, da mu je tožnikov delavec dal navodilo, naj za preprečitev ponovnega motenja pusti nekoliko odprto pipo v svojem domu, da je vtoževana količina vode, kolikor odstopa od toženčeve povprečne porabe, posledica upoštevanja tega navodila, bi mogla utemeljevati zaključek, da je tožnik upravičen zaračunati le povprečno porabo vode v primerljivem obdobju. Ker bi s takim ravnanjem toženec preprečil neizpolnjevanje tožnikove obveznosti o redni oskrbi s pitno vodo, mu ne bi bilo dopustno naložiti bremena, povezanega s takim ravnanjem, in ki bi bilo ugotovljivo ob upoštevanju odstopanja ugotovljene porabe vode v obdobju, na katerega se nanaša sporna terjatev, od povprečne porabe vode tožnika v daljšem obdobju.
dogovor o skupni gradnji – soglasje – ustno dovoljenje – stroški postopka – ugotovitev vrednosti vlaganj – pripoznava zahtevka
Bolj od tega, da ni razvidno, kdaj naj bi tožnika to v postopku na prvi stopnji navajala, je pomembno to, da soglasje za izdelavo oziroma gradnjo (samo za sebe) še ne pomeni obstoja dogovora, ki naj bi vodil do stvarno-pravnih sprememb (nič od tega pa pritožnika ne navajata).
Tožena stranka ni niti zatrjevala, še manj pa dokazala, da bi od tožeče stranke kadarkoli zahtevala izpolnitev pogodbenih obveznosti pod pogoji iz 6. točke pogodbe, s čimer bi izkazala, da je tudi sama smatrala, da pogodba zavezuje obe pogodbeni stranki. Prav tako ni nikoli zatrjevala, da je sama izpolnila svoj del pogodbene obveznosti, to je, da je izdelala jadrnico s pogodbeno dogovorjenimi karakteristikami, ki naj bi jo izročila tožeči stranki kot kupcu. Pravdni stranki sta se namreč dogovorili, da bo tožena stranka po vsaki zaključeni fazi izdelave izstavila račun tožeči stranki (točka 6.2 pogodbe). Očitno je torej, da pravdni stranki v navedenih okoliščinah, ko tožeča stranka ni plačala prvega obroka v višini 50.000,00 EUR v znak potrditve naročila, nista razumeli, da je pogodba stopila v veljavo in da so s tem nastopile izpolnitvene dolžnosti obeh pogodbenih strank.
Zavezovalni pravni posel ni zgolj predpostavka za ustanovitev stvarne pravice/obveznosti, temveč predstavlja samostojno obligacijsko zavezo, za katero je značilno, da bo, tako v primeru, če pride do prenosa lastninske pravice na obremenjeni nepremičnini, kot tudi v primeru, če kasneje na podlagi zavezovalnega pravnega posla ne pride do ustanovitve stvarne pravice, dolžnik še naprej (osebno) zavezan k izpolnitvi dolžnega ravnanja, upnik pa upravičen zahtevati izpolnitev do dolžnika.
Pritožbeno sodišče sicer v celoti pritrjuje pritožničinim povzetkom prakse Ustavnega in Vrhovnega sodišča na 8. in 9. strani pritožbe, ki sta skozi dosedanje delo izoblikovali standarde, po katerih je treba za uresničitev navedenega pravnega jamstva iz 3. alineje 29. člena Ustave, posameznemu dokaznemu predlogu ugoditi oziroma kdaj ga je mogoče/dovoljeno zavrniti, brez da bi bilo to jamstvo zanikano. Njihovo bistvo tako ni v zapovedovanju nižjim sodiščem, kar bi nenazadnje nasprotovalo vsaj 125. členu Ustave, ampak v razmejevanju položajev, pri čemer je temeljno merilo pravna relevantnost - odločilnost predlaganega dokaza. Ta je odvisna od predmeta obravnavanja, ki je, ko gre za sodbo, zajet v opisu dejanja.
Posnetek videonadzorne kamere na parkirišču pred trgovinskim centrom ni nedovoljen dokaz niti v primeru, če opozorila, da se izvaja video nadzor ne bi bilo. Gre za trk ustavne pravice do zasebnosti in ustavne pravice do osebne varnosti in varstva zasebne lastnine. Po opravljenem testu sorazmernosti je sodišče prednost podelilo oškodovančevi pravici do osebne varnosti in pravici do varstva zasebne lastnine. Drugačna odločitev bi bila neživljenjska, saj bi pomenila, da obdolženčeva pravica do zasebnosti, ko izvršuje kaznivo dejanje, pretehta nad pravico oškodovanca do osebne varnosti in varstva zasebne lastnine, potencialni obdolženci pa bi lahko računali na večji uspeh pri izvrševanju kaznivih dejanj.
STEČAJNO PRAVO – KONCESIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081037
ZFPPIPP člen 322, 323. ZŽNPO člen 32, 32/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stečajni postopek – upravljanje stečajne mase – oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem – stečaj koncesionarja – žičniške naprave – predmet najema – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Niti iz izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje niti iz predloga upravitelja ne izhaja, kaj je predmet oddaje v najem. Zato v tem primeru ni mogoče opraviti presoje utemeljenosti predloga za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem.
Če so predmet oddaje v najem tudi žičniške naprave, bo moral upravitelj posebej opredeliti, katere in zakaj se oddajajo v najem, saj gre za specifičen predmet, glede katerega je poudarjen javni interes in glede katerega je koncedent že zahteval izločitev iz stečajne mase.
Porok ima vedno ekonomski interes, glede na določila materialnega prava pa mu pripada tudi pravni, intervencijski interes, da v pravdi nasproti upniku zmaga glavni dolžnik.
Dejstvo, da upnik v stečajnem postopku terjatve ni prerekal, ne jemlje intervencijskega interesa, ki temelji na materialnem pravu.
SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073544
ZST-1 člen 11, 11/4. ZFPPIPP člen 131, 131/2, 355, 386.
sodne takse – oprostitev plačila sodne takse – zavrženje revizije – omejena poslovna sposobnost – osebni stečaj – pravdna sposobnost fizične osebe, nad katero je začet postopek osebnega stečaja – denarni zahtevek, ki vpliva na obseg stečajne mase – akcesorna terjatev – stroški postopka – poroštvo – pooblastilo stečajnega upravitelja
Sodišče prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča neutemeljeno zahteva od prvo toženke, da bi morala dodatno izkazati, da je poskušala neuspešno pridobiti posojilo za plačilo sodne takse, saj pritožba pravilno poudarja, da s tako slabim premoženjskim, likvidnostnim in finančnim stanjem družbe, posojila v nobenem primeru ne bi dobila.
Denarni zahtevek na plačilo določenega zneska, zavarovanega med drugim tudi s poroštvom toženca nedvomno vpliva na obseg stečajne mase, pri čemer je za odločitev, ali gre za dejanje toženca, ki spada v stečajno maso, bistven glavni predmet spora.
ugotavljanje sporne vrednosti – denarni zahtevek – stroški postopka – povod za pravdo – neplačilo zavarovalnine
Po določbi 45. člena ZPP mora prvostopno sodišče pri ugotavljanju sporne vrednosti postopati le, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in tožeča stranka v tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta.
Razlog za neprihod priče na sodišče ne more biti okoliščina, da je priča mnenja, da o zadevi ne ve ničesar, saj priči ni treba biti znano, o čem jo bo sodišče spraševalo, in zato tudi nima pravice do vpogleda v sodni spis pred pričanjem.
VODE - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074792
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. 451. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Ribnica člen 39.
spor majhne vrednosti - posebna pravila v postopkih majhne vrednosti - omejeno število vlog - druga pripravljalna vloga tožene stranke - nova dejstva - oskrba s pitno vodo - količina porabljene oziroma izlite vode - okvara vodomera - absolutna bistvena kršitev določb postopka - protispisnost - nepravilen prenos podatkov
Zgolj dejstvo, da je bil vodomer pokvarjen in ga je bilo potrebno zamenjati, količine izlite vode ne dokazuje.
V primeru kršitve po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP gre za to, da sodišče v razlogih sodbe vsebini dokaznega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo dejansko ima (nepravilno prenese podatke iz listinskega gradiva v sodbo).
Tožena stranka mora navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v odgovoru na tožbo (v postopkih, ki tečejo na podlagi razveljavitve sklepa o izvršbi in odstopa zadeve v odločanje pravdnemu sodišču, pa v svoji prvi pripravljalni vlogi). V drugi pripravljalni vlogi lahko tako tožena stranka podaja nova dejstva le, če je to nujno zaradi navedb, ki jih je v svoji vlogi podala tožeča stranka.
odvzem predmetov - odvzem osebnega vozila - last tretje osebe
Prvostopno sodišče je odločitev o tem, da je potrebno v konkretnem primeru lastnici, ki sicer ni storila prekrška, z njenim vozilom pa ga je storil njen mož, to je obdolženec, odvzeti vozilo, sprejelo na podlagi temeljite analize storilčevega obnašanja v cestnem prometu vse od leta 2012 do 2015 in ugotovitev, da je bil obdolženec v zadnjih treh letih večkrat zaradi težjih cestnoprometnih prekrškov obravnavan pred sodiščem, da je bil štirikrat kaznovan zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja in pri tem še trikrat zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Po oceni pritožbenega sodišča je nepomembno, ali je lastnica bila s tem dejstvom, da storilec njeno vozilo uporablja, seznanjena. Ključno pri tem je, da sta obdolženec in pritožnica partnerja, ki stanujeta na istem naslovu in da ima obdolženec ves čas dostop do tega vozila in bi ga imel tudi v primeru vrnitve.
OZ člen 190, 190/1, 190/3, 557, 557/1. SPZ člen 23, 48, 48/1, 48/2. ZPP člen 337, 337/1. ZTLR člen 20, 22. ZZK-1 člen 41.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - vlaganja - dogovor o skupni gradnji - nova stvar - pričakovana lastninska pravica - neupravičena obogatitev - uporabnina - pobotni ugovor - načelo pravičnosti - pravdni stroški
Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da tožnica sama navaja, da sta se pravdni stranki že ob začetku prvih vlaganj leta 1996 ustno dogovorili, da bodo vsa tožničina vlaganja imela za posledico pridobitev lastninske pravice na predmetnih nepremičninah, tak dogovor pa je bil nato pisno potrjen še s sklenitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sodišče druge stopnje zaključuje, da so tudi vlaganja, ki so bila opravljena pred sklenitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju zajeta v pričakovani lastninski pravici tožnice. Slednja bo namreč po smrti toženke pridobila vse predmetne nepremičnine skupaj z že opravljenimi vlaganji, zato bi bila z izplačilom (dela) le - teh neupravičeno obogatena, saj bi dvakrat prejela isto, prvič v denarju in drugič v obliki lastninske pravice.
upravljanje in unovčenje stečajne mase – prodaja premoženja stečajnega dolžnika – posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – stroški dolžnika – sklep o prodaji – izklicna ali izhodiščna cena – mnenje ločitvenega upnika – ocena likvidacijske vrednosti – način prodaje
Pritožba utemeljeno opozarja, da ni mogoče pritrditi sodišču prve stopnje, da se cenitveno poročilo, ki ga je predložil upravitelj, bistveno ne razlikuje od poročila v stečajnem spisu. Ocenjena likvidacijska vrednost, kot izhaja iz cenitve, ki jo je pridobil upravitelj, je 665.000,00 EUR, likvidacijska vrednost stroja, kot izhaja iz cenitve, ki jo je predložil pritožnik, pa 1,306.460,00 EUR. Višje sodišče ocenjuje, da gre za takšno razliko, ki bi jo sodišče prve stopnje pri odločanju moralo upoštevati oziroma dovolj prepričljivo obrazložiti, zakaj ocenjuje, da je predlagana izklicna cena (kljub novi, drugačni cenitvi) še vedno primerna.