Določba petega odstavka 123. člena ZP-1 med drugim predpisuje, da če je hramba zaseženega predmeta zvezana s prevelikimi stroški, odredi sodišče, ki je pristojno za postopek o prekršku, da se tak predmet proda. Navedena zakonska določba sicer predpisuje, da se v teh okoliščinah takšen predmet proda, vendar pritožbeno sodišče to zakonsko določbo ocenjuje po njenem namenu, to je, da se čim hitreje eliminirajo stroški hrambe predmeta, ki so očitno nesorazmerni, ta nesorazmernost pa je tem bolj očitna, kolikor je predmet manjše vrednosti, prav slednja okoliščina pa praviloma prodajo takšnega predmeta minimalne oziroma majhne vrednosti onemogoča ter bi bilo povsem neracionalno glede na namen zakonodajalca navedeno zakonsko določbo zaradi tega tolmačiti tako, da gre za eliminacijo navedenih stroškov hrambe predmeta zgolj z njegovo prodajo in ne tudi uničenjem.
Že zato, ker je bila s pogodbo izrecno in v korist tožeče stranke spremenjena prav določba o superrabatu, se tožeča stranka na ustaljen način poslovanja po prejšnji pogodbi ne more uspešno sklicevati. Izkazati bi morala, da sta stranki hkrati s sklenitvijo pogodbe ali po njeni sklenitvi pogodbo spremenili tako, da ima tožeča stranka v vsakem primeru pravico do bonitete. Šele v takem primeru bi imela tožeča stranka zahtevek na izplačilo bonitete.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/3. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 301, 301/8.
zavrženje tožbe – pravni interes – postopek osebnega stečaja – prijava terjatve v stečajnem postopku – priznana terjatev
Tožeča stranka je v tej pravdi vtoževano terjatev prijavila v stečajnem postopku, stečajni upravitelj pa jo je priznal. To pomeni, da je o terjatvi, ki je predmet tega pravdnega postopka, že pravnomočno odločeno v postopku osebnega stečaja nad toženko. S tem je prenehala pravna korist tožeče stranke za vodenje te pravde (8. odstavek 301. člena ZFPPIPP).
delni umik tožbe – privolitev tožene stranke – stroški postopka – uspeh strank v pravdi – vročanje – pogodba o finančnem leasingu – kršitev pogodbe – odstop od pogodbe – vročanje pošiljk – pravočasnost trditev
Privolitev v delni umik tožbe je upoštevna, čeprav je tožena stranka pred tem umiku nasprotovala (2. odstavek 288. člena ZPP).
Uspeh stranke v pravdi se ugotavlja glede na višino tožbenega zahtevka ob odločanju o njem. Morebitne stroške zaradi delnega umika tožbe in posledično temu delne ustavitve postopka je treba zahtevati izrecno (2. odstavek 154. člena in 2. odstavek 158. člena ZPP).
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064682
OZ člen 1019. ZPP člen 4, 116, 214, 339, 339/2, 339/2-8.
obravnava v odsotnosti stranke – narok – oprava naroka – odsotnost stranke – vabilo na glavno obravnavo – pogodba o finančnem leasingu – poroštvena izjava
Prvo sodišče ni storilo absolutne bistvene kršitve pravil postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker je obravnavo opravilo v pritožnikovi odsotnosti. Toženec je bil na glavno obravnavo pravilno vabljen in svojega izostanka pravočasno ni opravičil, zato prvo sodišče ni imelo zakonite podlage, da bi narok preložilo. Pritožnik je pisno opravičil svoj izostanek šele po zaključku naroka, čeprav bi moral svoj izostanek opravičiti vnaprej in ne šele po zaključku naroka, oziroma bi moral po tem, ko je do zamude že prišlo, skladno s 116. členom ZPP predlagati vrnitev v prejšnje stanje.
SODNI REGISTER - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0004082
ZPP člen 199. ZNP člen 19, 20, 37. ZSReg člen 17, 19.
udeleženec v nepravdnem postopku - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - intervencija
V nepravdnih postopkih potrebe po intervenciji ni, ker se po 19. členu ZNP status udeleženca priznava tudi osebi, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Tako se lahko poleg formalnih udeležencev, to je predlagatelja postopka in osebe, proti kateri je predlog vložen (v obravnavani zadevi subjekt vpisa), nepravdnega postopka udeležujejo tudi tako imenovani materialni udeleženci, čeprav do tedaj v postopku formalno niso sodelovali kot predlagatelji. To pa pomeni, da bi moralo sodišče prijavo intervencije pritožnice obravnavati kot prijavo udeležbe v nepravdnem postopku in zato presojati, ali je pritožnica izkazala pravni interes za udeležbo v njem.
DRUŽINSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064702
ZZZDR člen 65. ZMZPP člen 68, 68/1, 68/1-2, 68/1-3. ZPP člen 82, 82/1, 82/1-5.
razveza zakonske zveze – vročanje pisanj – začasni zastopnik – čustvena odtujitev – nevzdržnost zakonske zveze
Sodišče prve stopnje je toženki postavilo začasnega zastopnika (5. točka 1. odstavka 82. člena ZPP). S tem ji je bila vzpostavljena tudi možnost izjavljanja pred sodiščem. Pravica do izjavljanja pred sodiščem preko začasnega zastopnika je lahko okrnjena, kar pa ne velja glede na naravo konkretne zadeve. Tudi toženkino osebno sodelovanje v postopku in njeno nestrinjanje z razvezo zakonske zveze, glede na ugotovljene okoliščine, ne bi moglo povzročiti zavrnitve tožbenega zahtevka.
Sodišče prve stopnje je upravičeno zavrnilo tožbeni zahtevek iz razloga, ker tožba (tožbeni predlog) ni bila sklepčna, saj tožeča stranka tožbenega zahtevka ni pravilno oblikovala (ni izpodbijala tudi pravnega dejanja oprave gradbenih storitev, s katerimi je tožeča stranka namesto plačila sporne obveznosti do tožene stranke opravila za toženo stranko gradbena dela na njenem dvorišču, kar je omogočilo kasnejše pobotanje in kar je skupaj učinkovalo na zmanjšanje stečajne mase).
Zgolj iz okoliščine, da toženi stranki pri sklenitvi notarskega zapisa o hrambi denarja izrecno nista uredili načina izplačila deponiranih sredstev za primer zaključka pravdnega postopka na procesni način, kot izhaja iz sklepa revizijskega sodišča III Ips 7/2009, še ni mogoče sklepati, da je v tem smislu šlo za opustitev dolžne skrbnosti, še manj pa, da je v posledici tega tožeči stranki nastala škoda v višini deponiranih sredstev. Deponiranje rezerviranih sredstev iz stečajne mase, s čimer je bil omogočen hitrejši zaključek stečajnega postopka, je bilo vsekakor v interesu vseh upnikov stečajnega postopka in s tem tudi tožeče stranke, saj bi bili v nasprotnem primeru v posledici stroškov nadaljnjega vodenja postopka poplačani v nižjem obsegu.
Intervenient je upravičen do povrnitve nastalih stroškov, v kolikor je v postopku uspela stranka, na strani katere je predlagal intervencijo, in sicer tudi v primeru, da sodišče ni izdalo posebnega sklepa o dopustitvi njegove intervencije.
razmerja med starši in otroki – začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo – ogroženost otroka – začasna odredba
Ker otroci pravdnih strank niso ogroženi, je sodišče utemeljeno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se mladoletni otroci pravdnih strank začasno zaupajo v varstvo, vzgojo in oskrbo tožniku.
ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082561
OZ člen 154, 179, 182, 371, 372. ZOZP člen 19, 20a. ZPP člen 216, 254.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - povrnitev škode - pravična denarna odškodnina - popolna odškodnina - invalidnina - poškodbe hrbtenice in reber - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - skaženost - compensatio lucri cum damno - upoštevanje invalidnine pri odmeri pravične denarne odškodnine - kapitalizacija invalidnine - denarne obveznosti - načelo monetarnega nominalizma - valorizacija denarnih obveznosti - valorizacija akontacije odškodnine - premoženjska škoda - zmanjšanje premoženja - izgubljeni zaslužek - tuja nega in pomoč - pomoč družinskih članov - dokazovanje škode - dokaz s sodnim izvedencem - postavitev novega izvedenca - metodološka dokazna ocena - tek zamudnih obresti
Metoda in odločitev nižjega sodišča, ki je ugotavljalo pravično denarno odškodnino, nato pa vso invalidnino kapitaliziralo, sta zmotni. Upoštevaje tožnikovo odškodnino iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti in invalidnino, katero je sicer pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je treba odšteti iz naslova že prejetih zneskov in bodočih zneskov, največ 6.000,00 EUR. Zmotno meni pritožba, da se v primerljivi sodni praksi v podatkovni bazi NEGM skrivajo že vštete invalidnine, ko gre za primerljive odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. V vsakem primeru iz objavljene sodne prakse, je moč ugotoviti, kdaj je sodišče upoštevalo invalidnino, kdaj pa tožniki niso prejemali teh dohodkov oziroma tožene stranke niso podale ustreznega ugovora.
obveznost plačila - plača - pogodbeni dogovor o plači - plačilo razlike v plači
Delavec se lahko z delodajalcem s pogodbo o zaposlitvi dogovori za ugodnejše pravice od tistih, ki mu jih dajejo zakon, podzakonski akti, kolektivne pogodbe in splošni akti delodajalca. Tožnik se je s toženo stranko v pogodbi o zaposlitvi dogovoril za višjo plačo, kot bi mu šla po Pravilniku o plačah, vendar to še ne pomeni, da takšna pogodbena določba ni pravno veljavna. Na veljavnost te pogodbene določbe nima bistvenega vpliva ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi vedel, kakšen način nagrajevanja bo veljal zanj. Zmoten je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni upravičen do osnovne plače, dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi, zato ker naj bi tožena stranka storila napako, ker z njim ni sklenila aneksa k pogodbi o zaposlitvi. Napaka tožene stranke ne more iti tožniku v škodo. Tožena stranka je imela možnost s tožnikom skleniti aneks k pogodbi o zaposlitvi, v katerem bi se z njim dogovorila za plačo, ki bi bila v skladu z določili Pravilnika o plačah. Ker tega ni storila, je edino upoštevna in zavezujoča določba pogodbe o zaposlitvi, ki se nanaša na tožnikovo plačo. Zato je bila med tožnikom in toženo stranko dogovorjena osnovna plača v višini, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi. S tem pa je podana tudi obveznost tožene stranke, da je tožniku osnovno plačo v takšni višini (ob upoštevanju usklajevanja v skladu s Pravilnikom o plačah) tudi obračunavala in izplačevala.
Sporno je vprašanje, ali je tožnica uspela (glede toženca, fizične osebe) izkazati podlago iz prvega odstavka 404. člena OZ, in sicer glede dela obveznosti, ki pade na toženca, upoštevajoč končni cilj, da obveznosti izpolni tisti od solidarnih dolžnikov, ki je v resnici dolžan po 405. členu OZ in sicer kar izhaja kot dogovorjeno ali iz siceršnjih pravnih razmerij med udeleženci v poslu. Tožnica bi morala izkazati elemente odškodninske odgovornosti.
dogovor o skupni gradnji – soglasje – ustno dovoljenje – stroški postopka – ugotovitev vrednosti vlaganj – pripoznava zahtevka
Bolj od tega, da ni razvidno, kdaj naj bi tožnika to v postopku na prvi stopnji navajala, je pomembno to, da soglasje za izdelavo oziroma gradnjo (samo za sebe) še ne pomeni obstoja dogovora, ki naj bi vodil do stvarno-pravnih sprememb (nič od tega pa pritožnika ne navajata).
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064710
OZ člen 142, 142/4. ZPP člen 8.
padec s skakalnice – vzročna zveza – predpostavke odškodninske odgovornosti – odgovornost staršev
Pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje, da tožniku ni uspelo izkazati, da je do padca prišlo na zatrjevani način – v posledici brce prvega toženca. To pa vodi do zaključka neobstoja vzročne zveze med (zatrjevanim) škodnim dogodkom in tožniku nastalo škodo in s tem neobstoja odškodninske odgovornosti prvega toženca, v posledici pa tudi njegovih staršev, druge toženke in tretjega toženca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0081997
OZ člen 62, 311, 631. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 182, 182/3.
podjemna pogodba – pogodba o delu – direktna tožba podizvajalca zoper naročnika – zakonita cesija – rok, določen v mesecih – računanje časa – ugovor litispendence – izpodbojnost plačila podizvajalcu – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – sklep o preizkusu terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – pogojna terjatev – podredni tožbeni zahtevek – stroški postopka – pobot stroškov – stroški stranskega intervenienta
S sklicevanjem na zapadlost tožnikove terjatve do stranskega intervenienta ni mogoče sklepati tudi na dospelost terjatve stranskega intervenienta do tožene stranke. Na dospelost terjatve stranskega intervenienta do tožene stranke ni mogoče sklepati niti iz sklicevanja na izkazanost toženkinega zadrževanja nekaj čez 100.000,00 EUR. Prvostopenjsko sodišče je namreč ugotovilo, da je navedeni znesek tožena stranka zadrževala na podlagi pogodbe, sklenjene s stranskim intervenientom, po kateri je imela pravico zadržati plačilo zaradi zavarovanja pogodbenih obveznosti do končne primopredaje vseh del oziroma do potrditve končnega obračuna s strani naročnika. Da je bil ta pogoj za sprostitev zadržanih sredstev izpolnjen in je s tem zapadla tudi terjatev stranskega intervenienta do tožene stranke, pa tožeča stranka ni niti zatrjevala, niti dokazala.
Ker je v sklepu o preizkusu terjatev tožnikova terjatev obravnavana kot pogojna, ni bojazni, da bi tožnik prišel do dvakratnega poplačila svoje terjatve (po sodbi v tem sporu in v stečajnem postopku po sklepu o preizkusu terjatev), ker bo z nastopom razveznega pogoja – to je poplačila tožnikove terjatve po izpodbijani sodbi, terjatev tožeče stranke do stranskega intervenienta prenehala. Zato ni utemeljen niti v pritožbah izpostavljen ugovor litispendence, niti ugovor res iudicata. Plačilo tožene stranke kot naročnika tožeči stranki kot podizvajalcu oziroma sodelavcu podjemnika na podlagi 631. člena OZ tudi ni izpodbojno v stečajnem postopku zoper stranskega intervenienta kot podjemnika.
Plačnik stroškov druge stranke in njenega intervenienta je le stranka postopka, ni pa zavezanec za povrnitev stroškov stranski intervenient. Ker stranski intervenient ni zavezanec za povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke, do pobota njunih stroškov ne more priti. Tak pobot je mogoč le med stroški obeh pravdnih strank.
tožba na ugotovitev obstoja izločitvene pravice - pravni interes za ugotovitveno tožbo - sklepčnost tožbe
Če je s posebnimi predpisi določeno,da se sme vložiti ugotovitvena tožba, tožeči stranki ni potrebno posebej izkazovati pravnega interesa. V konkretnem primeru je ZFPPIPP takšen predpis, ki tožeči stranki daje pravico do vložitve ugotovitvene tožbe, ker ji je bila v stečajnem postopku prerekana izločitvena pravica, ne da bi posebej utemeljevala svoj pravni interes, saj ima v takšnem primeru pravico vložiti tožbo, ki jo zakon sam opredeli kot ugotovitveno tožbo.
Toda privilegij neutemeljevanja pravnega interesa mora vlagatelj vseeno upravičiti tako, da predloži napotitveni sklep stečajnega sodišča, kar je tožeča stranka smiselno storila, ko je predložila dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev.
Ko sodišče takšno tožbo prejme, še vedno mora paziti na obstoj procesnih predpostavk po uradni dolžnosti in ima pravico in dolžnost, da samo ugotavlja pravno relevantne procesne podatke in seveda tudi ugotavlja materialnopravne relevantne podatke, ker pravda, ki teče v primeru napotitvenega sklepa ni absolutno samostojna, ampak je vezana na dogajanje v stečajnem postopku in tako se sicer uveljavljeno razpravno načelo sme prebiti s preiskovalnim načelom.
Za sklepčnost tožbe, kot jo je vložila tožeča stranka, je pravno odločilno dejstvo začetek stečajnega postopka, ker je izločitvena pravica pravica lastnika premične stvari od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v posesti insolventnega dolžnika in mora ta pravica obstajati na dan začetka stečajnega postopka.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – gradbeni objekt – pojem stavbe – provizorij – kontejner
Četudi je tak objekt (kontejner s platneno streho) vpisan v kataster stavb, to še ne pomeni, da ga mora sodišče s stvarnopravnega vidika presojati kot stavbo. Sodišče namreč ni vezano na dejanske ugotovitve drugih organov iz drugih postopkov.