ZZVZZ člen 23, 23-5, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 43/2, 44, 44/2, 44/2-1, 45, 45/1, 45/1-1, 45/1-4.
zdraviliško zdravljenje - stacionarno zdravljenje
Za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja mora biti ob podanem bolezenskem stanju iz 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja izpolnjen vsaj en pogoj pričakovanega učinka zdraviliškega zdravljenja iz 44. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pri tožnici je podano bolezensko stanje iz 4. alineje prvega odstavka 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (pri tožnici gre za artrozo velikih sklepov s funkcionalno prizadetostjo). Ker je sočasno izpolnjen tudi pogoj iz 1. alineje drugega odstavka 44. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (pri tožnici bi prišlo do bistvenega izboljšanja zdravstvenega stanja za daljši čas), je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja utemeljen.
KZ-1 člen 259, 259/1. ZJU člen 123, 123/2, 123/2-1.
disciplinski ukrep - kršitev delovnih obveznosti
Očitek tožene stranke tožnici, da naj bi pri opravljanju uradnih nalog - nadzoru cestnega prometa (akcija promil) v zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti napisala lažni rezultat in ne rezultata, kot naj bi izhajal iz zapisa rezultatov alkotesta, s čimer naj bi izpolnila zakonske znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po 259/1 členu KZ- 1 ter s tem ravnanjem storila težjo disciplinsko kršitev po 1. točki drugega odstavka 123. člena ZJU, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da obstaja dvom o tehnični brezhibnosti aparata (alkotesta), s katerim so bile opravljene meritve, saj se število navedenih preizkusov alkoholiziranosti po poročilu o opravljeni službi bistveno razlikuje od števila preizkusov po spominu iz aparata. Zato je tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepov disciplinskega organa prve stopnje in organa druge stopnje utemeljen.
ZDR člen 42, 47, 49, 126. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 213, 213/1.
razlike v plači - dodatek za nočno in nedeljsko delo
ZDR v 49. členu določa, da delavec v primeru spremembe zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ohrani vse tiste pravice, ki so (zanj) ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Te pravice, vključno s plačo, so lahko v pogodbi o zaposlitvi ugodneje določene, kot sicer v navedenih aktih. Pravica do plače je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja. To pomeni, da na podlagi 49. člena ZDR tudi določitev nižje plače v novo sprejeti kolektivni pogodbi oziroma začasnih dogovorih ne vpliva neposredno na pravico do višje osnovne plače, ki izhaja iz delavčeve obstoječe pogodbe o zaposlitvi. Vendar to ne pomeni, da so pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi absolutno nespremenljive. Na podlagi 47. člena ZDR lahko pride do sporazumne spremembe pogodbe o zaposlitvi, do česar pa v primeru tožnikov ni prišlo. Z individualnimi pogodbami o zaposlitvi, ki so med tožniki in toženo stranko veljale v spornem obdobju, je bilo dogovorjeno, da se določila panožne kolektivne pogodbe in drugi dogovori uporabljajo le, če je to v tej pogodbi izrecno dogovorjeno. Takšnih pogodbenih določb glede višine plače tožniki niso imeli, zato tožena stranka v spornem obdobju ni imela pravne podlage, da jim izplačuje nižjo plačo od tiste, ki je bila dogovorjena v pogodbah o zaposlitvi. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo zahtevku tožnikov za plačilo razlik v plači.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0014437
ZPP člen 142, 142/3, 142/4. ZIZ člen 58, 58/4.
plačilo odškodnine - začasna odredba - ugovor - vročanje
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da se v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP šteje, da je bil sklep o zavarovanju terjatve z začasno odredbo toženki vročen 25. 11. 2014 (s fikcijo vročitve), pravilno uporabilo določbo četrtega odstavka 58. člena ZIZ, ko je ugovor toženke zoper navedeni sklep zavrglo kot prepozen. Ugovor je bil namreč vložen 4. 12. 2014, 8-dnevni rok za vložitev ugovora pa se je iztekel 3. 12. 2014.
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-13. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v Vladi Republike Slovenije in v upravnih organih člen 20, 20/1, 20/5, 20/6. ZSPJS člen 23, 23/1, 23/6, 30, 30/2. ZPol člen 93.
dodatek za nevarnost in posebne obremenitve - upravičenost - rizične razmere - policist
Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve, ki je določen v 13. točki prvega odstavka 39. člena KPJS, je predviden za delo v posebnih okoliščinah, ko gre za rizične razmere (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracije, naravne nesreče, epidemije). Ker je tožnik (policist) v spornem času opravljal delo (varovanje veleposlanika, njegove družine in ostalih zaposlenih na veleposlaništvu) na območju (tujina), kjer so bile razmere rizične (odvijali so se nemiri in ugrabitve) in takšno delo oziroma takšne okoliščine niso bile zajete in predvidene v že priznanih dodatkih iz 20. člena Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v Vladi Republike Slovenije in v upravnih organih, tožniku za sporno obdobje pripada dodatek po 13. točki prvega odstavka 39. člena KPJS.
ZPP člen 105a, 105a/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZST-1 člen 34.
plačilo sodne takse – fikcija umika tožbe – neprejem plačilnega naloga za plačilo sodne takse – vročilnica – izpodbita domneva o resničnosti vsebine javne listine – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker iz spisa izhaja, da odvetnici tožeče stranke ni bil vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse (v dopolnjeni tožbi tožeča stranka zahteva odmero sodne takse, sodišče poziva odvetnico, naj v roku nadaljnjih 3 dni predloži dokazilo o plačilu sodne takse in odvetnica piše, da ni prejela naloga), je uspelo tožeči stranki dokazati, da to kar piše na vročilnici, ni pravilno.
ZSPJS člen 32, 32/1. ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/2-1, 96/2-2, 96/2-4.
dodatek za izmensko delo - dodatek za delo ponoči - vojak - ruski turnus - čisti denarni zahtevek - sodno varstvo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik delal v t.i. 12-urnem ruskem turnusu, kar pomeni, da je delo opravljal v izmenskem delovnem času in da je delal ponoči. Štelo je, da je to dokazano na podlagi izpovedi tožnika in izračuna tožene stranke, glede katerega je sodišče zaključilo, da tožena stranka z izračunom, ki ga je sama pripravila, posredno priznava, da je tožnik v spornem obdobju opravljal izmensko delo in mu zato pripada dodatek za izmensko delo in dodatek za nočno delo. Odločitev sodišča prve stopnje je pomanjkljiva, ker se je sodišče zgolj sklicevalo na tožnikovo izpoved in na to, da je tožena stranka posredno potrdila izpoved tožnika s tem, ko je predložila izračun dodatka za izmensko in nočno delo. Tožena stranka pravilno opozarja, da je pripravila svoj izračun dodatka za izmensko delo in dodatka za nočno delo, ker se z izračunom, ki ga je predložil tožnik, ni strinjala in da je z izračunom skušala podkrepiti svoje trditve, da je izračun tožnika napačen, zato izračun ne predstavlja pripoznave zahtevka. Poleg tega sodišče prve stopnje ni obrazložilo svoje odločitve, da naj bi tožnik v spornem obdobju opravljal izmensko delo ter zakaj naj bi bil upravičen do razlike v plačilu dodatka za nočno delo. V tem delu je sodba sodišča prve stopnje neobrazložena, zato jo je pritožbeno sodišče razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Delavec je upravičen do dodatka za izmensko delo, četudi takšno delo ni bilo odrejeno z ukazom načelnika GŠ SV, zadošča že, da je tožnik delo opravljal na podlagi mesečnega razporeda dela, ki je bil objavljen na oglasni deski in podpisan s strani nadrejenega delavca.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen
Tožnik je bil v spornem obdobju od 20. 3. 2014 do 22. 4. 2014 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času, in sicer 4 ure dnevno, po tem obdobju pa v polnem delovnem času, zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da v tem obdobju ni bil zmožen za delo, ni utemeljen.
ZPIZ-1 člen 60, 91, 97, 163. ZPP 339, 339/2, 339/2-14.
invalid III. kategorije - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - nasprotje v izreku
Pisni odpravek sodbe ima v izpodbijanem ugoditvenem delu (I. in III. točka izreka) take pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti. Z II. točko izreka sodbe je tožnica sicer še naprej razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni z dodatnimi novimi omejitvami pri delu. Hkrati ji je priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu v polnem delovnem času, čeprav iz 13. točke obrazložitve dejansko izhaja, da je prvostopenjsko sodišče sprejelo sodno izvedensko mnenje specialista medicine dela, po katerem so poleg že ugotovljenih potrebne dodatne omejitve pri delu, vključno s časovno razbremenitvijo 4 ure dnevno. Izrek sodbe je torej v nasprotju z obrazložitvijo. Hkrati sta si II. in III. točka izreka sodbe sami s seboj v nasprotju. V delu II. točke izreka je priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu v polnem delovnem času (čeprav bi v takšnem primeru preostale delovne zmožnosti bilo mogoče priznati pravico do premestitve), s III. točko izreka pa je toženi stranki odrejeno, da v določenem roku izda odločbo o pravici, višini in izplačevanju delne invalidske pokojnine (ki jo je mogoče priznati le v primeru preostale delovne zmožnosti s krajšim delovnim časom od polnega).
Tožnica je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj se toženi stranki prepove zaposlitev drugega delavca, razen tožnice, na določeno delovno mesto. Temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve je, da upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji, ali da mu bo nastala. Ker tožnica ni verjetno izkazala, da terjatev obstoji ali da ji bo nastala (ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja), je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog tožnice za izdajo predlagane začasne odredbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za pritožbo
Izpodbijana sodba je bila vročena pooblaščenki tožnika dne 23. 9. 2014, na pravilnem naslovu. Prvi dan roka za vložitev pritožbe je bil 24. 9. 2014 in se je 15-dnevni pritožbeni rok iztekel v sredo 8. 10. 2014. Pritožba z dne 9. 10. 2014 je bila priporočeno oddana po pošti v četrtek dne 9. 10. 2014, to je po preteku 15-dnevnega roka za vložitev pritožbe (343/2 ZPP) in je zato prepozna.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zavrnitev predloga za izvršbo - postopek osebnega stečaja - terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka - stečajna masa v postopku osebnega stečaja - končanje postopka - odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti
Ker premoženje iz 1. odstavka 389. člena ZFPPIPP, ki ga je dolžnica pridobila oziroma ga pridobiva po pravnomočnosti sklepa Okrožnega sodišče v Ljubljani opr. št. St 2135/2011 o odpustu obveznosti z dne 10. 6. 2014, ne spada več v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, v katerem je bil izdan ta sklep, je izvršba terjatev, ki so nastale po začetku osebnega stečaja, dopustna.
Tožnik je kršil konkurenčno prepoved s tem, ko je v spornem obdobju iz skladišča tožene stranke odtujil izdelke, ki niso sodili v njegovo področje in veliko količino izdelkov s svojega prodajnega področja. Ti izdelki so bili s tožnikovo pomočjo preko konkurenčnega podjetja prodani podjetju v tujino. Protipravno ravnanje toženca se kaže v kršitvi konkurenčne prepovedi, ki je v vzročni zvezi s škodo, ki jo tožeča stranka utemeljeno vtožuje v višini vrednosti spornih izdelkov. Ugotovljena je tudi toženčeva krivda v obliki naklepa, saj se je toženec nedvomno zavedal in zasledoval svojo lastno korist v obliki sklepanja poslov za svoj račun oziroma za podjetje, konkurenčno tožeči stranki, v njeno škodo. Zato je odškodninski zahtevek tožeče stranke utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Pisno opozorilo tožene stranke pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni bilo utemeljeno, saj je tožena stranka prav pri tožnici postopala drugače kot sicer, in sicer je tožnici vročila pisni opomin zaradi prodaje nepara obutve, čeprav je tožnica imela samo en minus in predhodno tudi ni prejela ustnega opomina (običajno je tožena stranka ustno opomnila delavce s tremi minusi, šele nato je izdala pisni opomin). Zato kasnejša redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila zakonita.
invalidska pokojnina - invalidnost II. kategorije - starost - poklicna rehabilitacija
Tožnik ob nastanku invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti, to starost pa je dopolnil, še preden je bila izdana izpodbijana prvostopenjskega odločba tožene stranke, zato je v tem primeru že izpolnjeval pogoje po določbi 2. alinee 67. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine. ZPIZ-1 v 2. alinei 67. člena določa, da je do invalidske pokojnine upravičen zavarovanec, pri katerem nastane invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star več kot 50 let. To določbo je namreč potrebno razlagati tako, da pridobi pod določenimi pogoji pravico do invalidske pokojnine invalid II. kategorije, ki v času nastanka invalidnosti še ni bil star 50 let, ko dopolni 50 let starosti.
obstoj delovnega razmerja - visokošolski zavod - podjemna pogodba - elementi delovnega razmerja - pedagoška dejavnost
Tožnik ni navedel delovnega mesta in ni pojasnil delovnega časa, v zvezi s katerim uveljavlja obstoj delovnega razmerja. Z listinskimi dokazi tudi ni dokazal svoje vključitve v organiziran delovni proces tožene stranke in dela po navodilih in pod nadzorom tožene stranke. Ker niso podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1, tožbeni zahtevek na obstoj delovnega razmerja ni utemeljen.
ZVis v 63. členu določa, da lahko visokošolski zavod, če so bile izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje pedagoške dejavnosti, sklene pogodbo o delu v skladu z ZVis in zakonom, ki ureja obligacijska razmerja, vendar ne več kot v obsegu ene tretjine z ZVis določene pedagoške obveznosti in največ za obdobje 10 mesecev v študijskem letu. Ta določba omogoča visokošolskemu zavodu sklenitev pogodbe o delu (podjemne pogodbe) v primeru, ko ne more več skleniti pogodbe o zaposlitvi (vsa sistemizirana delovna mesta so zasedena). Vendar pa ta določba ne daje podlage za transformacijo civilnopravnega razmerja v delovno razmerje za nedoločen čas.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca
Zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, ne pomeni, da je neutemeljen tožničin zahtevek za ugotovitev, da ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sama podala in da ni upravičena do vtoževanih zneskov, ki jih zahteva na tej podlagi. Tožnica je bila, ko je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, še vedno v delovnem razmerju pri toženi stranki, zato je med odpovednim rokom (za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga s strani delodajalca) lahko podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pogodbo je možno odpovedati ves čas njenega trajanja in na to pravico tožnice kot delavke ne vpliva okoliščina, da ji je tožena stranka že pred tem podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Kadar je predmet notarskega zapisa izjava volj strank z vsebino, ki predstavlja več različnih pravnih poslov in iz njih izhaja več različnih obveznosti dolžnika, lahko takšen notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova za prisilno izterjavo vseh teh (sicer poslovnih) obveznosti dolžnika le, če je podano njegovo soglasje za neposredno izvršljivost vseh teh. Glede na naravo takšne obveznosti dolžnika, pa lahko upnik (uspešno) predlaga izvršbo s sredstvi (in na predmete), kot jih za takšno obveznost dopušča ZIZ.