začasna odredba o stikih - postopek za varstvo koristi otroka - pravno sredstvo - ugovor - pritožba - izjava stranke - ogroženost otroka - stiki otroka s staršem - načelo otrokove koristi - obseg stikov - izvrševanje stikov z otrokom
Po 273.b členu ZIZ, ki je pričel veljati 27. 3. 2021, zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo.
Pritožnica pravilno opozarja na materialnopravna izhodišča glede restriktivnega pristopa k izdajanju začasnih odredb, vendar pri tem spregleda, da lahko odtujitev otroka od enega ali obeh staršev hudo ogrozi otrokov razvoj, kar je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo. Tudi po presoji pritožbenega sodišča ugotovljene okoliščine konkretnega primera nudijo zadostno oporo za zaključek, da bi bil A. A. razvoj zaradi (realne) nevarnosti odtujitve od očeta lahko hudo ogrožen.
motenje posesti - gostinski lokal - dostop z vozili - postavitev zapornice kot motilno dejanje - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj verjetnosti terjatve - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v razlogovanje sodišča prve stopnje, da tožnica že na trditveni ravni ni uspela izkazati, da ji grozi nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Pritožbene navedbe v zvezi z grozečo škodo na poslovnem ugledu in na zdravju gostov in/ali zaposlenih je mogoče na kratko povzeti: pred postavitvijo zapornice je lahko tožnica pripeljala do zadnjega, službenega oziroma tovornega vhoda v lokal, tako da je bilo treba dobavljeno blago nositi v lokal na razdalji 5 do 10 metrov, sedaj, ko ne more več pripeljati do službenega vhoda, pa mora blago nositi (po njenih trditvah) 100 metrov daleč in to skozi prostore restavracije.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00065749
ZD člen 200. ZIZ člen 58, 58/1, 58/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1.
ugovor dolžnika - sklicevanje na navedbe v drugih vlogah - obrazloženost pritožbenih navedb - domneva resničnosti ugovornih navedb - izostanek odgovora na ugovor - začasna odredba v zapuščinskem postopku - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - dedni dogovor - nepodpisana pogodba - verjetnost obstoja oziroma nastanka terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - pomen oglasa za prodajo - odtujitev nepremičnega premoženja
Pritožba je samostojno pravno sredstvo zoper odločitev sodišča prve stopnje. Sklicevanje na navedbe v ugovoru ne zadošča za pridobitev lastnosti pritožbenih navedb. O navedbah v ugovoru se je sodišče prve stopnje izreklo v izpodbijanem sklepu in zato z njimi po naravi stvari ni mogoče utemeljevati odločitve v kasneje sprejeti odločbi.
Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotnem neupoštevanju prvega odstavka 58. člena ZIZ, po katerem sodišče v primeru izostanka upnikovega odgovora na ugovor šteje dolžnikove navedbe za resnične. Pravilno je namreč stališče v izpodbijanem sklepu, da se za resnične štejejo le navedbe, ki niso v nasprotju z upnikovimi navedbami v predlogu za izdajo začasne odredbe.
Dedni sporazum ni bil podpisan in prodajna pogodba ni pravno perfektna. Kljub navedenemu pa ni vzbujen dvom o pravilnosti zaključka, da je dedičeva trditev, da stanovanje sodi v zapuščino, verjetno izkazana. Verjetno je izkazano, da je bil dogovor med zapustnikom in pritožnikom v delu, ki se nanaša na sporno stanovanje, realiziran, to pa zadostuje za zaključek o verjetni izkazanosti dedičeve trditve, da stanovanje sodi v zapuščino.
odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - povezanost med začasno odredbo in tožbenim zahtevkom - verjetno izkazana terjatev - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - regulacijska začasna odredba - terjatev na ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov
V obravnavanem gospodarskem sporu je tožnica vložila tožbo na ugotovitev ničnosti (podredno izpodbojnosti) sklepov skupščine o povečanju osnovnega kapitala družbe A. d.o.o. in ugotovitvi ničnosti vpisov v sodni register, ki so sledili sprejetim skupščinskim sklepom. Vložila je tudi predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, s katero bi se drugemu tožencu prepovedalo odtujiti in obremeniti poslovni delež v družbi A. d.o.o. Obstajati mora povezanost vsebine začasne odredbe in glavne terjatve (tožbenega zahtevka). Z začasno odredbo se lahko začasno zavaruje le terjatev, ki je predmet sodnega postopka. Poleg tega morata vsebina in učinek začasne odredbe ostati v mejah tožbenega zahtevka. Z začasno odredbo upnik ne sme doseči zavarovanja, ki mu ga ne bo dala niti sodba, s katero bo ugodeno njegovemu tožbenemu zahtevku. Navedeno v pritožbi izpostavlja tudi pritožnik in v tem kontekstu utemeljeno graja postopanje sodišča prve stopnje, ki je pogoje za izdajo začasne odredbe presojalo v povezavi s terjatvijo tožnice na skupnem premoženju bivših zakoncev (poslovnem deležu drugega toženca v A. d.o.o.) in ne v povezavi z vtoževano terjatvijo. Poslovni delež, katerega odtujitev in obremenitev želi tožnica z izdano začasno odredbo doseči, tako ni več predmet skupne lastnine. Zato se postavlja vprašanje, ali je stanje v sodnem registru takšno, da bi ga bilo treba za zagotovitev sodnega varstva, ki ga v tej pravdi uveljavlja tožnica, z začasno odredbo ohraniti. Gre torej za vprašanje primernosti in dopustnosti predlagane začasne odredbe za zavarovanje vtoževane nedenarne terjatve.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00065348
ZDSS-1 člen 34, 34/1, 43, 43/2.. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3.. ZPP člen 339, 339/1.
regulacijska začasna odredba - uveljavljanje nezakonitosti odpovedi - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - nastanek težko nadomestljive škode - substanciranje dokaznega predloga - preiskovalno načelo - zavrnitev predloga
Tožnik je zatrjeval, da bo zaradi izgube rednega prihodka nezmožen preživljati družino in šoloobvezne otroke. Ker v predlogu ni podal nobenih trditev in dokazil o premoženjskem stanju njega in družinskih članov, sodišče prve stopnje utemeljeno ni štelo za verjetno izkazano, da je začasna odredba potrebna zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive škode v posledici prenehanja prejemanja plače pri tožencu.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je tožnik v dokaz navedb predlagal svoje zaslišanje, a sodišče tega dokaza ni izvedlo. Iz predloga za izdajo začasne odredbe ne izhaja, da je predlagal ta dokaz. Zgolj splošen zapis na koncu predloga: "dokaz: - kot doslej" (kar pritožba povezuje z dokaznimi predlogi, ki jih je tožnik predlagal v okviru tožbe in med katerimi je tudi njegovo zaslišanje), namreč ne pomeni podaje ustrezno substanciranega dokaznega predloga v postopku s predlogom za izdajo začasne odredbe.
ZPP člen 156, 163, 163/4, 163/7. ZIZ člen 15, 239.
stroški postopka - izdaja sklepa o ustavitvi izvršbe - umik predloga za izdajo začasne odredbe - zahteva upnika za povrnitev stroškov - odločitev o stroških - končna odločba - konec postopka zavarovanja - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - rok za vložitev predloga za izdajo dopolnilnega sklepa - naključje, ki se je primerilo eni stranki
Dolžnik je povrnitev stroškov za odgovor na predlog za začasno odredbo z dne 9. 9. 2021 in za vlogo z dne 14. 9. 2021 zahteval že pred izdajo sklepa o ustavitvi postopka zavarovanja z dne 16. 9. 2021. Ker gre za končno odločbo v obravnavani zadevi, bi moralo sodišče prve stopnje hkrati odločiti tudi o do tedaj že priglašenih stroških postopka, vendar tega v sklepu o ustavitvi postopka z dne 16. 9. 2021 ni storilo. Glede na to je treba šteti, da sodišče ni odločilo o vseh delih zahtevka. Za tak primer ZPP stranki omogoča, da lahko predlaga izdajo dopolnilnega sklepa, pri čemer je omejena z rokom 15 dni od prejema sklepa. V konkretnem primeru dolžnik v navedenem zakonskem prekluzivnem roku izdaje dopolnilnega sklepa ni predlagal.
Začasna odredba je sredstvo zavarovanja, ki je urejeno v Zakonu o izvršbi in zavarovanju, kar velja tudi v primeru, ko gre za izdajo začasne odredbe znotraj pravdnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00065784
ZS člen 99, 99/II-3. ZIZ člen 266, 266/1, 266/2. ZNP člen 10, 10/2, 93, 93/1, 93/2.
spor o pristojnosti - pristojnost okrajnega sodišča - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - ugotovitev očetovstva - zavarovanje bodoče terjatve - sodna pristojnost za izvršbo
Postopek za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva in materinstva glede na citirane določbe ZNP-1 torej ni eden izmed postopkov za varstvo koristi otroka, opredeljenih v 93. člen ZNP-1,1 ampak je urejen v 6. oddelku X. poglavja Postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij (88. - 92. člen ZNP-1). To pa pomeni, da je v zvezi z njim treba uporabiti prvi odstavek 266. člena ZIZ in ne drugi odstavek 266. člena ZIZ. Glede na modificiran predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je upnica predlagala izdajo začasne odredbe zaradi ugotovitve, da je pokojnik njen oče, saj ji v tem primeru pripada zakonska dedna pravica, je za odločanje o utemeljenosti njenega predloga (če/ko bo upnica vložila predlog za ugotovitev očetovstva) res pristojno okrožno sodišče (drugi odstavek 10. člena ZNP-12). Vendar pa je oziroma bi bilo za odločanje o izvršbi in zavarovanju tega predloga pristojno okrajno sodišče (zgoraj citirana 3. točka II. odstavka 99. člena ZS).
Starši lahko z otroki med vikendi preživijo več kakovostnega časa, zato je potrebno zagotoviti, da tudi oče z mladoletno A. A. lahko preživi vsaj en vikend v mesecu. Res je, da stiki niso uravnoteženo določeni, vendar je treba upoštevati, da gre za začasno ureditev in tudi, da se ureditev stikov prilagaja razlogom, ki so izključno na predlagateljičini strani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00066893
ZIZ člen 15, 270, 270/1, 270/2. ZPP člen 274, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 395, 395/1, 395/2.
zavarovanje terjatve - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - pravni interes za izdajo začasne odredbe - solidarni dolžniki - solidarna odgovornost za izpolnitev obveznosti - onemogočanje poplačila upnikov - skrivanje premoženja pred upniki - obstoj nevarnosti za uveljavitev terjatve - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena
Zmotno je stališče, da upnik solidarne terjatve izkaže nevarnost iz drugega odstavka 270. člena ZIZ (še)le v primeru, da je nevarnost izterjave otežena ali onemogočena v razmerju do vsakega od solidarnih dolžnikov. Kot ima upnik pravico v sodnem postopku uveljavljati plačilo celotnega dolga od vsakega solidarnega dolžnika, ima pravico zahtevati tudi zavarovanje svoje terjatve v razmerju do vsakega od njih.
Predmet pritožbeno izpodbijanega sklepa je vprašanje, ali je tožena stranka v času od vročitve sklepa z dne 22. 9. 2022 ponovno kršila prepovedi iz začasne odredbe.
ustavitev postopka zavarovanja - razveljavitev opravljenih dejanj - izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana - namen izdaje začasne odredbe
Začasna odredba za zavarovanje upnikove denarne ali nedenarne terjatve je začasno sredstvo zavarovanja, katerega namen je zagotoviti možnost bodoče izvršbe. Zaradi začasne narave tega sredstva za zavarovanje upnikove terjatve sodišče v sklepu, s katerim izda predlagano začasno odredbo, vedno določi tudi, koliko časa naj odredba traja (prvi odstavek 277. člena ZIZ), čas trajanja pa določi v skladu z upnikovim predlogom in sicer tako, da odredba traja toliko časa, da upnik lahko sredstvo zavarovanja, s katerim je bila terjatev zavarovana, uspešno uveljavi - s tem pa začasna odredba doseže svoj namen. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tako ravnalo tudi v tem primeru, čas trajanja začasne odredbe pa je določilo v skladu s predlogom tožeče stranke. Tožeči stranki je bilo s tem omogočeno, da je zoper toženo stranko vložila predlog za izvršbo, s katerim lahko poseže na premoženje dolžnika, ki je bilo zavarovano z začasno odredbo. Iz pritožbenih navedb je razvidno, da je tožeča stranka tako tudi dejansko ravnala.
ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 31, 31/7, 31/8.
zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - opravljanje storitev - odpovedni rok - pogodbeni pogoji - stroški postopka zavarovanja - ugovor zoper sklep o zavarovanju - stroški za sestavo vloge - stroški potrebni za pravdo
Pritožnik ne zasleduje zavarovanja nedenarne terjatve, pač pa zavarovanje svoje denarne obveznosti po nespremenjenih cenah. Izvrševanje nedenarne obveznosti po Pogodbi za dolžnika ni bilo sporno, saj se je storitev v pogodbeno dogovorjenem roku in obsegu ves čas nemoteno izvrševala.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je na pritožniku dokazno breme za izkaz verjetnega obstoja nedenarne terjatve, to pa je, da verjetno izkaže, da dolžnik pogodbenih storitev bodisi ni izvrševal bodisi jih je izvrševal drugače, kot je bilo pogodbeno dogovorjeno. Zato je tudi pravilno poudarilo, da bi pritožnik moral verjetno izkazati, katero konkretno ravnanje dolžnika se je pri izvrševanju storitev spremenilo. Zgolj trditev, da gre za spremembo in zmanjšanje, ne zadošča.
Pritožnik se ne more razbremeniti svojega dokaznega bremena s sklicevanjem na dolžnikovo spoštovanje sodne odločbe, svojemu dokaznemu bremenu pa se tudi ne more izogniti s sklicevanjem, da mu izdana začasna odredba onemogoča utemeljitev zakonsko predpisanih pogojev za zavarovanje z začasno odredbo.
Že sodišče prve stopnje je to vlogo štelo kot nepotrebno, kljub temu pa je dolžniku stroške zanjo priznalo. Pritožnik zato pravilno opozarja, da sme sodišče priznati le tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00065351
ZIZ člen 3, 58, 58/2, 270, 270/1, 270/2, 271, 271/1, 271/1-2. ZPP člen 165, 165/3, 339, 339/2, 339/2-14.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - zavarovanje z začasno odredbo - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - načelo sorazmernosti - vrednost terjatve - vrednost nepremičnin - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - nezakonito razpolaganje ali odtujevanje premoženja - prodaja stvari - sprememba oblike premoženja - delitev skupnega premoženja - skupno in posebno premoženje zakoncev - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - leasing - plačilo obrokov po pogodbi o leasingu
Tudi če toženec ni točno opredelil, na katere predmete zavarovanja naj sodišče omeji sklep o začasni odredbi, bi moralo prvostopenjsko sodišče ob njegovem ugovoru načelo sorazmernosti upoštevati. Višina terjatve je bila med strankama postopka ves čas sporna. Vrednost spornih nepremičnin pa je pomembna tako za oceno višine terjatve kot tudi z vidika vrednosti sredstev (nepremičnin), na katera je bilo zavarovanje predlagano. Zato bi jo sodišče prve stopnje moralo ugotavljati.
Tožencu ni mogoče slediti v stališču, da prodaja (ne)premičnin ne more biti nevarna za poplačilo dolga, ker bi jih nadomestila kupnina. Ni mogoče zanemariti dejstva, da lahko pretvorba nelikvidnega premoženja v likvidno v določenih okoliščinah pomeni povečano nevarnost hitrega zmanjšanja oziroma popolnega unovčenja te oblike premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00065317
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161. ZPP člen 325.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - plačilo preživnine za otroka - začasna odredba o preživljanju otrok - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - nujno preživljanje otroka - največja korist otroka - otroški dodatek - eksistenčni minimum - nizki dohodki staršev - pavšalne navedbe - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških - pritožba kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Materialnopravno zmotno je naziranje, da pravni standard ogroženosti otroka v smislu 161. člena DZ ni nujno preživljanje, temveč vprašanje največje otrokove koristi in obveznosti staršev, da zagotavljajo preživljanje otroka. Slednja kriterija se uporabljata pri odločanju o obveznosti plačila preživnine v rednem postopku, medtem ko se v postopku zavarovanja z začasno odredbo upošteva kriterij ogroženosti otroka v smislu 157. člena DZ.
Otroški dodatek se po ustaljeni sodni praksi pri ugotavljanju višine preživnine v rednem postopku ne upošteva, ga je pa treba upoštevati pri presoji vprašanja, ali je zaradi neplačevanja preživnine otrok eksistenčno ogrožen v smislu 157. in 161. člena DZ.
predhodna odredba - pogoji za izdajo predhodne odredbe - verjetna nevarnost za uveljavitev terjatve - objektivna nevarnost
Za zavarovanje s predhodno odredbo zadošča, da upnik za verjetno izkaže objektivno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, to je objektivno stanje dolžnika, ki bi lahko resno ogrozilo bodočo izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00064879
ZIZ člen 15, 239. ZPP člen 7.
postopek zavarovanja denarne terjatve - izvršilna sredstva - obseg izvršbe in zavarovanja - načelo sorazmernosti - razpravno in preiskovalno načelo - kršitev razpravnega načela - razveljavitev začasne odredbe - presojanje zahtevka v okviru trditvene podlage - omejitev zavarovanja
Temeljna načela pravdnega postopka se (ustrezno prilagojena naravi postopka) na podlagi 15. člena ZIZ uporabljajo tudi v izvršilnem postopku, na podlagi istega člena v zvezi z 239. členom ZIZ pa tudi v postopku zavarovanja terjatev. To velja tudi za razpravno načelo, ki skupaj s preiskovalnim načelom ureja vprašanje iniciative pri zbiranju procesnega gradiva. Glede na stališča pravne teorije je v izvršilnem postopku uveljavljena kombinacija obeh načel.
Opisana zakonska sprememba pomeni krepitev razpravnega načela v postopku izvršbe in zavarovanja, kar v povezavi s stališčem, da je institut začasnih odredb, čeprav urejen v ZIZ, procesno in vsebinsko vezan na obstoj pravdnega postopka, v katerem pa je, razen izjemoma, navajanje dejstev in predlaganje dokazov dolžnost strank, utemeljuje zaključek, da je sodišče tudi pri upoštevanju načela sorazmernosti oziroma omejevanju sredstev zavarovanja vezano na trditve in dokazne predloge strank.
V teoriji in praksi izraženo stališče, da sodišče na načelo sorazmernosti pazi po uradni dolžnosti, ni v nasprotju s prej poudarjenim pomenom razpravnega načela v postopku zavarovanja denarnih terjatev. To pomeni le, da mora sodišče načelo sorazmernosti upoštevati, tudi če se zainteresirana stranka na to ne sklicuje, vendar še vedno v okviru dejstev, ki tvorijo podlago za zaključek o nesorazmernosti vrednosti terjatve in vrednosti sredstev zavarovanja. S takimi dejstvi pa sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni razpolagalo, ampak je sámo po uradni dolžnosti izvedlo dokaz z vpogledom v portal Prostor, ugotovilo vrednost nepremičnine in omejilo sredstva zavarovanja.
ZIZ člen 58, 58/1, 272, 272/1, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3.
regulacijska začasna odredba - odločitev sodišča o ugovoru zoper začasno odredbo - domneva resničnosti ugovornih navedb - nova dejstva
Glede utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe sodišče odloča s sklepom o ugovoru. Glede na to, da upnik začasno varstvo dobi z izdajo sklepa o začasni odredbi, mora biti s formalnim sklepom zavarovanje namreč tudi razveljavljeno, zgolj izpolnitev pogojev za prenehanje začasne odredbe še ni dovolj.
Pri uporabi domneve resničnosti ugovornih trditev je treba upoštevati, ali je dejstva, ki nasprotujejo dolžnikovim v ugovoru, upnik navajal že v predlogu za izdajo začasne odredbe. Če dolžnik v ugovoru zanika dejstvo iz predloga, upnik pa na tak ugovor ne odgovori, je namreč očitno, da se z njim ne strinja, podvajanje istih navedb bi bilo nesmiselno. Domnevo je tako mogoče vzpostaviti zgolj za v ugovoru navedena nova dejstva, ne pa tudi za zanikanje tistih iz predloga.
Drugotoženec priznava, da posebne določbe glede odločanja o delitvi poslovnih deležev družbena pogodba ne določa. Vendar v tej fazi postopka neutemeljeno navaja, da to pomeni, da k sprejemu sklepa skupščina ni zavezana in da je prodaja dela lastnega poslovnega deleža zakonita, da ni niti z verjetnostjo izkazana terjatev tožeče stranke na ugotovitev ničnosti prodaje razdeljenega lasnega poslovnega deleža in vpis v sodni register. Sodišče prve stopnje je (glede na fazo postopka) pravilno zaključilo, da bi glede na četrto alinejo 505. člena ZGD-1 družbeniki morali odločati o delitvi poslovnih deležev.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00064440
ZIL-1 člen 123, 123/7, 124, 124b, 124b/1, 124b/4. ZIZ člen 15, 239. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
blagovna znamka EU - zavarovanje dokazov - začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zavrženje predloga za začasno odredbo - zahtevek za razkritje podatkov
Utemeljene so pritožbene navedbe, da se sklop podatkov iz predloga za zavarovanje dokazov razlikuje od sklopa podatkov iz predloga za izdajo začasne odredbe. Že njuna vsebinska primerjava izkazuje, da je varstvo, ki ga upnica uveljavlja s predlogom za izdajo začasne odredbe, širše od varstva, ki ga uveljavlja s predlogom za zavarovanje dokazov.
Utemeljene so tudi pritožbene navedbe, da začasna odredba in zavarovanje dokazov predlagatelju ne nudita enakovrstnega varstva.