Če je bil upravitelju z dnem razrešitve onemogočen dostop do spisa v elektronski obliki (preko portala e-sodstvo), to ne predstavlja kršitve pravice do poštenega sojenja. Sklepi in pisanja v postopkih zaradi insolventnosti so tudi javno objavljeni na spletni strani AJPES, zahteva za razrešitev upravitelja je bila upravitelju vročena, za preostale vloge pa bi upravitelj lahko pogled v spis na podlagi drugega odstavka 150. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
V tem primeru gre sicer za kršitve, ki same po sebi niso hujše, vendar se ponavljajo. Neprimerna komunikacija upravitelja, zamuda pri predložitvi osnovnega seznama preizkušenih terjatev, posredovanje odgovora na ugovor šele po urgenci sodišča in njegovi nejasni predlogi, ki so zahtevali aktivnosti sodišča v smislu pozivanja upravitelja, kar vse se je v tem postopku že na njegovem začetku kopičilo, tudi po presoji pritožbenega sodišča upočasnjuje tek postopka in so v nasprotju z interesi upnikov (da čimprej pridejo do poplačila svojih terjatev).
Od 12. 3. 2021 tako družba A. d.o.o. ne obstaja več in ne more biti stranka (torej tudi ne oškodovanec kot tožilec) v kakršnem koli pravnem postopku. Za pravno osebo, ki je izbrisana iz sodnega registra oziroma je prenehala obstajati, namreč v skladu z določbo 55. člena ZKP nastanejo enake posledice kot po smrti oškodovanca, ki je fizična oseba. Tudi v takem primeru lahko kazenski postopek nadaljujejo oziroma prevzamejo in posledično tudi vložijo pritožbo le pravni nasledniki te izbrisane pravne osebe (če ti obstajajo sodišče prve stopnje ni niti ugotavljalo, četudi bi obstajali pa so imeli 3 mesečni objektivni rok za vstop v kazenski postopek kot oškodovanci in posledično kot oškodovanci kot tožilci), nikakor pa ne neobstoječa pravna oseba in posledično tudi ne pooblaščenec neobstoječe pravne osebe kot v predmetni zadevi.
Tožnik ima prav, da gre pri zahtevku iz naslova zavarovalnine po sklenjeni pogodbi o nezgodnem zavarovanju za izpolnitveni zahtevek na podlagi sklenjene pogodbe. Ker ne gre za terjatev iz naslova neposlovne odškodninske odgovornosti (171. člen OZ, tretji odstavek 153. člena OZ), bi bilo mogoče tožnikov soprispevek pri višini terjatve iz pogodbe upoštevati le, če bi to določala vsebina pogodbe.