odškodnina za negmotno škodo - telesne bolečine - duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah
Odmera odškodnine za negmotno škodo (poškodba: lažji zvin vratne hrbtenice): 300.000,00 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti; 200.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti; za strah 100.000,00 SIT.
Kolektivna pogodba za gradbeno dejavnost Slovenije člen 38. ZPP (1977) člen 370.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - začasni presežni delavci - nadomestilo plače
Čeprav je bil delavec na začasnem čakanju, ko mu je nezakonito prenehalo delovno razmerje zaradi neopravičenega izostanka pet delovnih dni, mu po ugotovljeni nezakonitosti odločb delodajalca pripada nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini, kot če bi delal, ne pa kot da bi bil na začasnem čakanju na delo.
Res je povratnica javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, vendar je dolžnik v svoji vlogi napadel prav domnevo o resničnosti tistega, kar naj bi dokazovala sporna povratnica. Sodišče prve stopnje je dolžnikove navedbe sicer povzelo, vendar se do njih sploh ni opredelilo, niti ni ocenjevalo s strani dolžnika ponujenih dokazov.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1, 1/2.
stroški izvršbe - rubež - stroški
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom v 2. odst. tar. št. 1 določa, da cena storitve rubeža zajema med drugim tudi vsa druga potrebna pripravljalna dejanja. Stroški kuvert, fotokopiranja ipd., ki jih v konkretnem primeru navaja izvršiteljica kot materialne stroške, nedvomno sodijo med pripravljalna dejanja in zato izvršiteljica ni posebej upravičena do njihove povrnitve.
Po določilu 1. odst. 145. člena ZPPSL so stroški stečajnega postopka tudi tisti stroški, ki nastanejo v pravdi zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve. Za te stroške pa po določbi 4. odst. 111. člena ZPPSL 1. odst. tega člena ne velja.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo razlogov o tem, ali je nastala glede na sklenjeno pogodbo obveznost tožene stranke, kdaj je nastala, kdaj je zapadla in v kakšni višini je nastala, zato sodbe ni bilo mogoče preizkusiti.
S pobotom prenehata obe nasproti si stoječi terjatvi, vključno z vsemi akcesornimi pravicami, torej tudi z obrestmi, ki so se natekle do nastanka pogojev za pobot (336. in 337. člen Zakona o obligacijskih razmerjih).
Tožeča stranka je kot najemodajalec svojo obveznost iz najemne pogodbe pravočasno izpolnila in dala toženi stranki kot najemniku na razpolago vse v najem dane poslovne prostore. Zato ni pomembno, ali je tožena stranka te prostore dejansko začela uporabljati ali ne, in mora ne glede na to plačati najemnino in ustrezen del stroškov poslovne stavbe.
ugovor zoper sklep - razlog - odlog izvršbe - znatnejša škoda
1. Zoper sklep iz 3. odst. 34. čl. ZIZ je mogoče ugovarjati le omejeno, torej samo glede novo dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbe. Vendar pa to ne pomeni, da ugovor, ki se po vsebini tiče dovolitve izvršbe nasploh, ni dopusten, temveč ga je treba preizkusiti v obsegu, ki ga določa 2. odst. 55. čl. ZIZ. 2. Škoda, ki bi jo dolžnik utrpel s samo izvršbo, ni upošteven razlog za odlog izvršbe, saj vsaka prisilna izpolnitev obveznosti predstavlja poseg v dolžnikovo (premoženjsko) sfero in torej določeno škodo zanj.
ZGD člen 12, 27, 27/4. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - firma - dolžnik
Iz podatkov informatizirane baze sodnega registra je razvidno, da v Republiki Sloveniji ne obstaja noben drug subjekt vpisa v sodni register s firmo H.G., zato ni dvoma, zoper katero osebo je sklep o izvršbi izdan. Pomanjkljivost pri oznaki dolžnika je odpravljiva in iz predloga za izvršbo je jasno razvidno, zoper koga je bil vložen, zato to ni ugovorni razlog po 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi - predmeti, izvzeti iz izvršbe
Kolikor bi bilo mogoče iz dolžnikovih ugovornih navedb razbrati, da so mu vozila, katerih prodajo predlaga upnik, nujno potrebna za opravljanje dejavnosti (ugovorni razlog iz 7. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ), pritožbeno sodišče ugotavlja, da prevozniško dejavnost opravlja dolžnikovo podjetje in ne dolžnik sam, medtem ko je dolžnik njihov lastnik, razen tega pa gre, kot navaja tudi sam dolžnik v ugovoru, za poravnanje kreditnih obveznosti, s katerimi so bila ta vozila kupljena oziroma poravnanje posojil, danih za razvoj dejavnosti, za katero so bila vozila kupljena (4. tč. 1. odst. 79. čl. in 1. in 2. odst. 80. čl. ZIZ).
Splošna kolektivna pogodba za gospodarsko dejavnost člen 51, 51/2. ZTPDR člen 57, 57/1. ZPP (1977) člen 373, 373-4.
regres za letni dopust - pravica do izrabe letnega dopusta - nov delodajalec
Delavec, ki pri delodajalcu izpolni čas nepretrganega dela šest mesecev, ima pravico izrabiti letni dopust v celoti, hkrati s pravico do izrabe dopusta pa mu pripada tudi pravica do regresa za letni dopust. Na to njegovo pravico ne more vplivati dejstvo, da je pravica do regresa za isto koledarsko leto pridobil že pri drugem delodajalcu, saj lahko izbira, pri katerem izmen njiju jo bo uveljavil.
V 2. tč. izreka izpodbijane sodbe je sodišče le ugotovilo, da "ne obstoji terjatev tožene stranke, ki jo ta uveljavlja v pobot nasprotni terjatvi tožeče stranke." Tak izrek sodbe je nedoločen, saj sodišče ni odločilo, kolikšna v pobot uveljavljena terjatev ne obstoji in kdaj naj bi le ta zapadla v plačilo. Tako ni jasno, o kakšnem v pobot uveljavljanem zahtevku je prvostopno sodišče sploh odločalo.
Sodišče prve stopnje je uporabilo nezakonito pridobljen dokaz, saj je v vrtno uto, ki je oddaljena približno 200 od bloka, kjer živi obtoženec, vstopilo brez odredbe za hišno preiskavo. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka in je bila sodba razveljavljena.
Kadar tožeča stranka zahteva sodno varstvo zaradi motenja posesti, vzpostavitve prejšnjega stanja in prepoved bodočih posegov, ker naj bi tožena stranka zasula jarek za odtok meteorne vode, za katerega je navedla, da leži na določeni parcelni številki, pa je potem tekom postopka, po ugotovitvi, da leži na drugi parcelni številki, temu ustrezno popravila tožbeni zahtevek, ne gre za spremembo tožbe, saj je objekt posestnega varstva jarek, ne pa nepremičnina sama.
spor majhne vrednosti - dejansko stanje - pritožbeni razlog
S pritožbenimi trditvami o konkretnih primerih, ko ji je tožeča stranka zaračunala višje tarife, kot so določene v ceniku, tožena stranka izpodbija dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča v izpodbijani sodbi. Ker pa gre za postopek v sporu majhne vrednosti, sodbe skladno s 1. odst. 458. čl. ZPP v takem postopku ni mogoče izpodbijati zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Tega pritožbenega razloga v pritožbenem postopku ni dopustno presojati.