ZPP (1977) člen 154, 166, 373, 373-2, 154, 166, 373, 373-2. ZDR člen 7, 7/4.
konkurenčna klavzula - odstop od pogodbe
Delodajalec lahko delavca predčasno odveže s pogodbo dogovorjenih omejitev iz konkurenčne klavzule. To pa ne pomeni, da je v takem primeru prost svoje obveznosti plačila nadomestila zaradi konkurenčne klavzule, prav tako pa ni pogojev, da bi se nadomestilo sorazmerno znižalo. V skladu s splošnimi načeli obligacijskega prava odstop od pogodbe ne more veljati za nazaj, temveč za naprej. Ker je obveznost plačila nadomestila zapadla po določbah pogodbe pred odstopom tožene stranke od konkurenčne klavzule, je tožena stranka dolžna v celoti izpolniti svojo pogodbeno obveznost.
ZPIZ člen 253, 253/3, 262, 262/1, 303, 303/2. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 154. ZPP (1977) člen 12, 368. URS člen 22, 23, 25, 26. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov člen 60.
starostno zavarovanje kmetov - status borca nov - najnižja pokojnina za pokojninsko dob0
Zavarovanec mora uveljaviti status kmeta borca NOV, na katerega je vezana pravica do izplačevanja najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, v postopku pred nosilcem zavarovanja, zato tega statusa ni mogoče ugotoviti v sodnem sporu kot predhodnega vprašanja zaradi priznanja odmere kmečke pokojnine v višini najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Na ta status tudi ni mogoče sklepati na podlagi odločbe občine A. o pravici do priznavalnine, iz katere izhaja, da je občinski odbor zveze združenj borcev NOV tožnici priznal udeležbo v NOV od 1.5.1942 do 15.5.1945.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13. ZDR člen 89.
bistvena kršitev določb postopka
Zavrnitev tožbenega zahtevka (za razveljavitev sklepov o disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja) in obenem delna ugoditev istemu tožbenemu zahtevku (tako, da je delavec glede ene od očitane hujše kršitve delovne obveznosti oproščen) pomeni nasprotje v izreku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77.
Če je bilo vabilo na narok za glavno obravnavo v razvezni pravdi namesto tožencu vročeno njegovi ženi - tožnici, je bila tožencu z nepravilno vročitvijo odvzeta možnost sodelovanja v postopku.
odškodnina za negmotno škodo - telesne bolečine - duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah
Odmera odškodnine za negmotno škodo (poškodba: lažji zvin vratne hrbtenice): 300.000,00 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti; 200.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti; za strah 100.000,00 SIT.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarsko dejavnost člen 51, 51/2. ZTPDR člen 57, 57/1. ZPP (1977) člen 373, 373-4.
regres za letni dopust - pravica do izrabe letnega dopusta - nov delodajalec
Delavec, ki pri delodajalcu izpolni čas nepretrganega dela šest mesecev, ima pravico izrabiti letni dopust v celoti, hkrati s pravico do izrabe dopusta pa mu pripada tudi pravica do regresa za letni dopust. Na to njegovo pravico ne more vplivati dejstvo, da je pravica do regresa za isto koledarsko leto pridobil že pri drugem delodajalcu, saj lahko izbira, pri katerem izmen njiju jo bo uveljavil.
Čeprav dolžnik s pritožbo izrecno izpodbija sklep o določitvi izvršitelja (289. čl. ZIZ), očitno z željo, da bi se izvršba ustavila in tudi sklep o določitvi izvršitelja razveljavil, pa vsebinsko tega sklepa ne izpodbija, temveč navaja dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev in je to dejstvo (plačilo terjatve) nastopilo po nastanku izvršilnega naslova. To njegovo vlogo bo zato v nadaljevanju izvršbe treba ustrezno obravnavati (56. čl. ZIZ), medtem ko je njegova pritožba zoper izpodbijani sklep neutemeljena.
Kolektivna pogodba za gradbeno dejavnost Slovenije člen 38. ZPP (1977) člen 370.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - začasni presežni delavci - nadomestilo plače
Čeprav je bil delavec na začasnem čakanju, ko mu je nezakonito prenehalo delovno razmerje zaradi neopravičenega izostanka pet delovnih dni, mu po ugotovljeni nezakonitosti odločb delodajalca pripada nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini, kot če bi delal, ne pa kot da bi bil na začasnem čakanju na delo.
ugovor zoper sklep - razlog - odlog izvršbe - znatnejša škoda
1. Zoper sklep iz 3. odst. 34. čl. ZIZ je mogoče ugovarjati le omejeno, torej samo glede novo dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbe. Vendar pa to ne pomeni, da ugovor, ki se po vsebini tiče dovolitve izvršbe nasploh, ni dopusten, temveč ga je treba preizkusiti v obsegu, ki ga določa 2. odst. 55. čl. ZIZ. 2. Škoda, ki bi jo dolžnik utrpel s samo izvršbo, ni upošteven razlog za odlog izvršbe, saj vsaka prisilna izpolnitev obveznosti predstavlja poseg v dolžnikovo (premoženjsko) sfero in torej določeno škodo zanj.
Tožeča stranka je kot najemodajalec svojo obveznost iz najemne pogodbe pravočasno izpolnila in dala toženi stranki kot najemniku na razpolago vse v najem dane poslovne prostore. Zato ni pomembno, ali je tožena stranka te prostore dejansko začela uporabljati ali ne, in mora ne glede na to plačati najemnino in ustrezen del stroškov poslovne stavbe.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi - predmeti, izvzeti iz izvršbe
Kolikor bi bilo mogoče iz dolžnikovih ugovornih navedb razbrati, da so mu vozila, katerih prodajo predlaga upnik, nujno potrebna za opravljanje dejavnosti (ugovorni razlog iz 7. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ), pritožbeno sodišče ugotavlja, da prevozniško dejavnost opravlja dolžnikovo podjetje in ne dolžnik sam, medtem ko je dolžnik njihov lastnik, razen tega pa gre, kot navaja tudi sam dolžnik v ugovoru, za poravnanje kreditnih obveznosti, s katerimi so bila ta vozila kupljena oziroma poravnanje posojil, danih za razvoj dejavnosti, za katero so bila vozila kupljena (4. tč. 1. odst. 79. čl. in 1. in 2. odst. 80. čl. ZIZ).
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo razlogov o tem, ali je nastala glede na sklenjeno pogodbo obveznost tožene stranke, kdaj je nastala, kdaj je zapadla in v kakšni višini je nastala, zato sodbe ni bilo mogoče preizkusiti.
Po 2. odst. 3. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) mora takso za sodno odločbo plačati tožnik, ne glede na uspeh v postopku, ki je (načeloma) kriterij pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka. Taksna obveznost tožeče stranke za sodbo je tako po 2 točki 2. odst. 4. člena ZST nastala, ko ji je bila sodna odločba vročena, to je dne 26.1.2000.
ZTPDR člen 15. Splošna kolektivna pogodbe za gospodarske dejavnosti člen 15. ZPIZ člen 140, 140/1.
prenehanje delovnega razmerja - invalid - razporeditev na drugo ustrezno delovno mesto - nov delodajalec
Invalidu III. kategorije je delovno razmerje pri delodajalcu zakonito prenehalo, ker mu je delodajalec v skladu z določbo 1. odst. 140. čl. ZPIZ in v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje zagotovil ustrezno delovno mesto pri drugem delodajalcu, potem ko je ugotovil, da ne razpolaga z ustreznim delovnim mestom, na katerega bi tožnika kot invalida III. kategorije lahko razporedil.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi sodbe niso nejasni in med seboj v nasprotju
Razlogi sodbe so nejasni, če odišče prve stopnje najprej razloži, da je imelo delo tožeče stranke stvarne napake, ki jih tožeča stranka ni odpravila, nato pa brez posebne obrazložitve ugodi tožbenemu zahtevku na plačilo tistega dela računa, za katerega je tožena stranka ugovarjala, da ga ravno zaradi stvarnih napak ni dolžna plačati. Razlogi sodbe o odločilnih dejstvih so med seboj v nasprotju, če sodišče prve stopnje najprej razloži, da je imelo izvršeno delo tožeče stranke napake, ki jih je bila tožena stranka upravičena odpraviti, kar je dokazala z listinami, v nadaljevanju obrazložitve sodbe o zavrnitvi njenega (nasprotnega) tožbenega zahtevka na povrnitev škode, ki ji je s tem nastala, pa na podlagi prav istih listin ugotovi, da tožena stranka škode ni dokazala.
Obveznost najemodajalca je bila namestiti vitrine v prehodu, ne pa tudi kaj drugega. Dogovora o nadomestni izpolnitvi ni bilo, zato so pritožbene navedbe, da je toženčev pano "nadomeščal funkcijo" neobstoječih vitrin, neupoštevne. Toženec ni upravičen terjati od tožnika povračila stroškov za postavitev panoja, kateri ni in nikoli ni bil predmet njegove (tožnikove) obveznosti. Zato toženec stroškov tega panoja tudi ne more uveljavljati v pobot.
izvršitelj - predujem - pravni interes za pritožbo
Dolžnik za pritožbo zoper drugi odstavek izreka izpodbijanega sklepa nima pravnega interesa, saj sklep v tem delu zanj ni neugoden. V drugem odstavku izreka je namreč sodišče prve stopnje naložilo založitev predujma v višini 44.000,00 SIT upniku in ne dolžniku.
Niti Zakon o pravdnem postopku (ZPP) niti ZIZ ne določata, da mora stranka, ki založi predujem za izvršilne stroške, dokazilo o tem poslati sodišču. Po 3. odst. 38. člena ZIZ je ustavitev izvršbe izrecno predvidena le v primeru, če predujem v danem roku ni bil plačan oziroma doplačan.
ZPP (1977) člen 370, 370/1, 370, 370/1. ZTPDR člen 70, 70/1, 72, 72/2, 70, 70/1, 72, 72/2.
odškodninska odgovornost delavca - izvršilni naslov
Delodajalec ne sme kar poračunati (oz. pobotati) terjatve, ki jih ima do delavca iz naslova odškodninske odgovornosti, s svojimi obveznostmi, ki jih ima do delavca, ker sklep pristojnega organa oz. delodajalca iz 2. odst. 72. čl. ZTPDR ni izvršilni naslov.