IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL45072
ZD člen 200. ZIZ člen 272. ZTLR člen 3, 18, 18/2, 36. EKČP člen 8, 8/1.
zavarovanje zapuščine - začasna odredba
Začasna odredba po določbah ZIZ je eden od načinov zavarovanja zapuščine, ki jih po določbi 200. člena ZD lahko sprejme zapuščinsko sodišče. Začasna odredba v zapuščinskem postopku je torej namenjena zavarovanju zapuščine. ZIZ v 273. členu sicer res le primeroma našteva vrste začasnih odredb; sodišče pa sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Vendar pa se z začasno odredbo, s katero se dolžniku nalaga aktivno ravnanje v obravnavani zadevi ne dosega namena zavarovanja. Začasna odredba s takšno vsebino namen zavarovanja zapuščine nedvomno presega. Zato presega tudi domet in namen začasne odredbe.
Predpostavke, ki morajo biti podane za obstoj odškodninske obveznosti zaradi kršitve pogodbe, so po svoji vsebini enake tistim, ki morajo obstajati za deliktno, neposlovno odškodninsko obveznost. Bolnik in zdravstvena ustanova sta v pogodbenem razmerju, pri čemer je zdravstvena ustanova za ravnanje svojih delavcev objektivno odgovorna, vendar odgovarja le, če njen delavec ni ravnal tako kot je treba. Tako se pogodbena odškodninska obveznost prelije v neposlovno. Zdravnik ne ravna tako kot je treba, če je ravnal nestrokovno in ni ravnal s potrebno profesionalno skrbnostjo.
Kadar gre za postopek za ureditev mej med zemljiščem, ki je javno dobro ter zemljiščem v zasebni lasti, je potrebno smiselno uporabiti določbo 5. odstavka 136. člena ZNP.
Spor zaradi plačila stroškov preizkusa alkoholziiranosti iz prvega odstavka 120.člena ZCVP je civilnopravin spor in je zanj pristojno odločati redno sodišče, saj specialna zakona (ZVCP in ZPP) plačilo stroškov preizkusa ne vežeta na postopek o prekršku.
Če dolžnik izvršitelju pogodbe, na kateri se naj zaznamuje predznamba zastavne pravice ni izročil, rekoč, da je nima, mu ni mogoče izreči denarne kazni. Pogoj za kaznovanje bi namreč bil, da dolžnik pogodbo ima, pa je noče izročiti.
služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili
Ker je sodišče ugotovilo obstoj služnostne pravice hoje in vožnje s traktorjem, je jasno, da ta vožnja obsega tudi vožnje z osebnimi vozili, seveda za kmetijske namene, ki zemljišče manj obremenjujejo kot traktor.
Pri presoji, ali je tožena stranka prodajo stanovanja pogojevala z vnaprejšnjim plačilom, kar je pogoj za prisojo obresti za vnaprejšnje plačilo, je potrebno ugotavljati, ali je imel tožnik kot kupec razen nakupa z vnaprejšnjim plačilom še drugo možnost sklenitve pogodbe, in sicer možnost nakupa stanovanja s plačilom kupnine ob prevzemu stanovanja.
vračilo - špekulativni oziroma fiktivni pravi akti in posli
Določilo iz 1. odstavka 89. člena ZDEN, ki predstavlja izjemo od ureditve iz 4. odstavka 16. člena ZDEN, se nanaša samo na primere, kadar je premoženje prešlo v zasebno lastnino na podlagi špekulativnih oziroma fiktivnih pravnih aktov in poslov iz družbene lastnine. Pri tem je odločilen status pravne osebe v času uveljavitve ZDEN 7.12.1991.
Računi kot enostranske listine sami po sebi ne morejo dokazovati terjatve, ki jo vsebujejo. Pasivnost stranke, ki ji je račun poslan, je lahko v najboljšem primeru zgolj (šibak) indic, ki govori v prid obstoja terjatve.
ZOR člen 200, 200. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev načela zaslišanja strank - denarna odškodnina - duševne bolečine - razžalitev časti in dobrega imena
I. Predpostavka absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. tč. II. odst. 339. čl. ZPP je nezakonitost ravnanja sodišča. Če te ni, tudi omenjene kršitve ni. II. Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, katere pravno priznana oblika so tudi pretrpljene bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, predstavlja oškodovancu zadoščenje, satisfakcijo. S prisojenim denarnim zneskom se oškodovancu omogoči, da si z njim pridobi zadovoljstvo v življenju, s katerim bi si, kolikor je to le mogoče, ublažil trpljenje zaradi razžalitve. Kaj bo oškodovanec storil s prisojenim denarnim zneskom, torej kakšno zadovoljstvo si bo z njim pridobil, pa je stvar njegove odločitve.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - vabilo na narok
Toženi stranki z opustitvijo vročitve vabila na glavno obravnavo ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj je sodišče prve stopnje na naroku dne 06.12.1999 obravnavanje v predmetni zadevi zaključilo.
ZKP člen 370, 370-4, 383, 383/1, 370, 370-4, 383, 383/1.
meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
Glede na določbo prvega odstavka 383. člena ZKP, se sodišče druge stopnje do pritožbenih navedb v katerih državni tožilec izraža pomisleke v zvezi z zaključkom sodišča v izpodbijani sodbi, da je obdolženec očitano mu kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče storil v krivdni obliki nezavestne malomarnosti (ob tem, da je državni tožilec v pritožbi uveljavljal le pritožbeni razlog iz 4. točke 370. člena ZKP in predlagal le spremembo izpodbijane sodbe v odločbi o kazenski sankciji), ni moglo opredeljevati.
ZTLR člen 20, 20. ZOR člen 26, 26. ZIZ člen 191, 191.
pravnomočnost - pravnomočnost odločbe - pridobitev lastninske pravice - državni organ - domik - pravni posel - soglasje strank
Sklep nepravdnega sodišča je pravnomočen, na pravnomočne odločbe sodišč in drugih organov pa je sodišče vezano. Sodne odločbe se izpodbijajo v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi v rokih, ki jih določa procesni zakon, zato v tem postopku ni mogoče niti kot predhodno niti kot glavno vprašanje ugotavljati veljavnosti ali zakonitosti sklepa nepravdnega sodišča. Domik na dražbi v postopku izvršbe in zavarovanja je odločba državnega organa, s katero se pridobi lastninska pravica (2. odst. 20. čl. ZTLR) in pomeni za kupca (najboljšega ponudnika) originarno pridobitev lastninske pravice na prodani nepremičnini. Vendar pa sam domik ne pomeni nujno dokončno pridobitev lastninske pravice, temveč je v obsegu, kot ga določa zakon, lahko ta pridobitev pogojna, med drugim tudi zaradi tega, ker kupec v določenem roku ne položi kupnine (191. čl. ZIZ). Soglasja, danega v skladu procesnimi pravili in za potrebe tekočega postopka, ni mogoče šteti za izjavo volje v smislu obligacijskopravnih predpisov, ki urejajo pogodbena razmerja, temveč kot izjave strank v tem postopku, katerega končni cilj je izdaja odločbe. S takšnimi - četudi skladnimi izjavami - zato ne nastane pogodba.
ZIZ člen 38, 38/1, 38, 38/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršba na premičnine - predujem
Višino predujma je sodišče druge stopnje določilo v minimalnem znesku, ker se bo šele pri neposredni opravi izvršbe pokazalo, ali bo potrebno opraviti dodaten rubež in pa kakšne vrste bo prodaja.
Po določilu 63. čl. Zakona o pravdnem postopku je za sojenje v sporih med ali zaradi stečajnega postopka izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni psotopek.