sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - nadomestna izpolnitev
Dolžnik v ugovoru sicer navaja nekatera dejstva, ki bi utegnila pomeniti ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ, vendar za svoje trditve ne predlaga nobenih dokazov. Predmet izpolnitve dolžnikove obveznosti v konkretnem primeru je plačilo v denarju, zato upnik ni dolžan sprejeti ponujene izpolnitve s kompenzacijo, temveč je to stvar dogovora med strankama, ki ga ni mogoče izsiliti po sodni poti.
Dolžnik v pritožbi ni navedel pritožbenih razlogov niti izpodbijal razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo zavrnitev predloga za odlog izvršbe. Zato je izpodbijani sklep sodišče druge stopnje preizkusilo le glede kršitev, ki jih sodišče druge stopnje preizkusi po uradni dolžnosti.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditve, da je del blaga upniku vrnil, del pa reklamiral, so namreč presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Dolžnik namreč ne pove, ne katero blago je upniku vrnil ne kdaj ga je vrnil, v zvezi s podano reklamacijo pa ne katero blago je reklameral, kdaj in komu ga je reklamiral niti kako in glede kakšnih napak. V dokaz svojih trditev pa tudi ni predložil niti predlagal nobenega dokaza. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Za presojo legitimacije strank v pravdi zaradi varstva lastninske pravice pred neutemeljenimi posegi vanjo (torej v pravdi, sproženi na podlagi t.i. negatorne tožbe), je vprašanje izkazanega lastništva pomembno le na aktivni strani, medtem ko je pasivno legitimiran "tretji", ki "neutemeljeno vznemirja lastnika" (42. člen ZTLR).
ZIZ člen 7, 38, 38/1, 38/2, 7, 38, 38/1, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 2, 3, 3/3, 11, 1, 2, 3, 3/3, 11.
izvršitelj - izvršba - predujem za izvršilne stroške
Glede na jasna zakonska določila 38. čl. ZIZ ni pravne podlage, da bi se predujem za stroške izvršitelja zalagal iz sredstev sodišča.
izvršba na premičnine - novo izvršilno sredstvo - oprostitev - izvršba - stvari, izvzete iz izvršbe
Pogoj iz 1. odst. 80. čl. ZIZ, da so stvari dolžniku nujno potrebne za opravljanje dejavnosti, je potrebno razlagati tako, da so stvari izvzete iz izvršbe, če bi rubež teh delovnih priprav onemogočil ali zelo otežil oz. okrnil opravljanje dolžnikove dejavnosti. Dolžnik ni niti trdil niti izkazal, da za opravljanje dejavnosti nujno potrebuje prav vsa vozila, ki jih poseduje, zato vozili, na katerih upnik predlaga izvršbo, nista izvzeti iz izvršbe v smislu 1. odst. 80. čl. ZIZ, saj nista nujno potrebni za opravljanje dolžnikove dejavnosti.
Če je bila delavcu priznana invalidnost III. kategorije z odločbo ZPIZ za nazaj, za čas pred dokončnostjo sklepa o trajnem višku, je bil nezakonito opredeljen za trajno presežnega delavca, čeprav v času odločanja delodajalca o trajno presežnih delavcih še ni bil invalid III. kategorije.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Razlogi izpodbijane sodbe o vsebini listin (dobavnic) niso v nasprotju z vsebino dobavnic samih. Pritožbena trditev, da iz dobavnic izhaja, da je šlo za sukcesivno dobavo, predstavljajo pritožbeni razlog zmotne ocene predloženih listin, torej zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Taksna obveznost za vlogo nastane, ko se vloga izroči sodišču, zato je upnik dolžan plačati sodno takso za vloženi predlog za izvršbo, četudi ga je pozneje morda umaknil.
Za zahtevek iz naslova oškodovanja podjetja v lasti SRD-a sta aktivno legitimirana tako SRD, ki odškodninsko tožbo vloži v imenu in na račun oškodovanega podjetja, kot družbeni pravobranilec. Torej je pravno zmoten tudi tisti zaključek prvostopnega sodišča, po katerem bi Družbeni pravobranilec RS moral predmetne zahtevke uveljavljati na račun SRD-a.
Delodajalec lahko naslednji kriterij za določitev presežnih delavcev uporabi samo, če na podlagi predhodnega kriterija presežnih delavcev ni mogoče določiti. Zato v primeru, ko delodajalec predhodnega kriterija strokovne izobrazbe ne uporabi pravilno, delavcu na podlagi naslednjega kriterija - delovne uspešnosti - delovno razmerje ne more zakonito prenehati. Pravilna uporaba predhodnega kriterija bi namreč lahko pomenila, da delavec ne bi bil uvrščen med presežke.
gospodarski spor - stranka - nadaljevanje pravde - vrsta postopka
Čim se pravda, ki je tekla med subjekti iz 1. točke 1. odst. 481. čl. ZPP nadaljuje zoper družbenika družbe, ki je med pravdo prenehala obstojati, se ne uporabljajo več pravila o postopku v gospodarskih sporih.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pritožba upnika
Dolžnik je navedel dejstva in predložil dokaze, ki bi, če bi se izkazali za resnične, lahko pripeljali do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, s čimer je svoj ugovor v celoti obrazložil v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor
Ker upnik predlogu za izvršbo ni priložil računov, na katere se sklicuje, začasna zastopnica dolžnika sklepa o izvršbi konkretneje, kot ga je, sploh ne more izpodbijati. Zato je ugovor obrazložen.
Pri presoji, ali je tožena stranka prodajo stanovanja pogojevala z vnaprejšnjim plačilom, kar je pogoj za prisojo obresti za vnaprejšnje plačilo, je potrebno ugotavljati, ali je imel tožnik kot kupec razen nakupa z vnaprejšnjim plačilom še drugo možnost sklenitve pogodbe, in sicer možnost nakupa stanovanja s plačilom kupnine ob prevzemu stanovanja.
Predpostavke, ki morajo biti podane za obstoj odškodninske obveznosti zaradi kršitve pogodbe, so po svoji vsebini enake tistim, ki morajo obstajati za deliktno, neposlovno odškodninsko obveznost. Bolnik in zdravstvena ustanova sta v pogodbenem razmerju, pri čemer je zdravstvena ustanova za ravnanje svojih delavcev objektivno odgovorna, vendar odgovarja le, če njen delavec ni ravnal tako kot je treba. Tako se pogodbena odškodninska obveznost prelije v neposlovno. Zdravnik ne ravna tako kot je treba, če je ravnal nestrokovno in ni ravnal s potrebno profesionalno skrbnostjo.
V pravdi za plačilo zavarovalnine po policah o kolektivnem nezgodnem zavarovanju je treba ugotoviti, kakšne poškodbe je dobil tožnik v nezgodi in kako so te poškodbe ocenjene v tabelah invalidnosti kot sestavnih delih Splošnih pogojev. V primeru dvoma v pravilnost oz. prepričljivost izvedenskih mnenj oz. v primeru neskladij med mnenjema dveh sodnih izvedencev, je potrebno oba izvedenca zaslišati.
ZPPSL člen 137, 137/4, 144, 144/1, 137, 137/4, 144, 144/1.
terjatev - sklep o nadaljevanju izvršbe
Določila 1. odst. 144. čl. ZPPSL zato ni mogoče razumeti tako, da mora upnik vselej vložiti tožbo zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve, pač pa, da mora sprožiti postopek, ki bo pripeljal do željenega rezultata. Če je bil o sporni prerekani terjatvi že začet pravdni postopek (ki je moral biti skladno s 4. tč. 1. odst. 205. čl. ZPP prekinjen zaradi nastopa pravnih posledic začetka stečajnega postopka), bo upnik pač predlagal nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka z ustrezno prilagoditvijo tožbenega zahtevka nastali procesni situaciji (iz dajatvenega v ugotovitvenega). Svoj pravni intres pa bo upnik lahko v pravdnem postopku izkazal prav z izpodbijanim sklepom.