sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - ugovor po izteku roka - ugovor tretjega
Predlog za kompenzacijo je enostranska listina, ki ne dokazuje, da bi upnik ponujeno kompenzacijo tudi dejansko sprejel, medtem ko pogodbe, ki naj bi jo podpisali, dolžnik ne prilaga, niti ne ponuja kakršnih koli drugih dokazov v tej smeri. Tako dolžnik ni dokazal, da bi bil dolg zares v celoti ali deloma poravnan, zato je njegov ugovor po izteku roka neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Četudi bi ugovorne navedbe o prodaji avtomobila držale, to ni ugovorni razlog, s katerim bi dolžik lahko preprečil dovolitev predlagane izvršbe. V kolikor se bo ob opravljanju izvršbe na navedeno vozilo izkazalo, da imajo na njem tretje osebe pravico, ki preprečuje izvršbo (prim. 64. čl. ZIZ), bo lahko novi kupec vložil ugovor tretjega, medtem ko dolžnik niti nima pravnega interesa za obrambo pravic tretjega.
Sklep je bil upnici vročen v ponedeljek, dne 30.11.1999. Rok osmih dni za vložitev pritožbe iz 3. odst. v zvezi s 1. odst. 9. člena ZIZ je potekel v torek 7.11.2000 (2. odst. 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnica je pritožbo, datirano s 7.11.2000, poslala navadno po pošti dne 8.11.2000, sodišče pa jo je prejelo dne 9.11.2000 (1. odst. 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožba prepozna.
Tožeča stranka je izplačala odškodnine denacionalizacijskim upravičencem na podlagi pravnomočnih in izvršljivih sodnih odločb še pred uveljavitvijo odločb Ustavnega sodišča; št. U-I-43/96 z dne 3.7.1997 (Ur.l. RS, št. 45/97 z dne 25.7.1997) in št. U-I-43/96 z dne 26.10.1997 (Ur.l. RS, št. 67/97 z dne 30.10.1997). Niti Ustava niti Zakon o ustavnem sodišču ne poznata odločitve Ustavnega sodišča o neustavnosti zakona, ki bi učinkovala za nazaj. Po izrecnem določilu prvega odst. 155. čl. Ustave RS namreč zakoni ne morejo imeti učinka za nazaj. Drugačno tolmačenje ustavnih odločb bi pomenilo spreminjanje že pravnomočnih sodnih odločb.
Dolžnik v ugovoru ne zatrjuje nobene izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo in ki bi obenem preprečevali izvršbo, temveč se njegove trditve nanašajo na samo terjatev. Te trditve bi moral dolžnik uveljavljati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik ni dokazal v ugovoru zatrjevanih dejstev, da je bila za znesek po računu številka 9801402020 z dne 19.11.1998 izvršnea cesija v višini 824.125,20 SIT in izdan dobropis v višini 116.719,50 SIT. Dolžnikove trditve, da se z obračunom obresti ne strinja, pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoĐtevati. Razen te povsem pavšalne navedbe, namreč dolžnik ni postavil nobenih konkretnih trditev, zakaj obračun obresti ni v redu. Zato je ugovor neobrazložene in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13. ZDR člen 36h, 36h/2.
plača - trditveno in dokazno breme
I. Sodišče je utemeljeno sledilo specificiranem zahtevku (po mesecih) za plačilo nadomestila plače, ker se tožena stranka, kljub pozivu sodišča, do takega zahtevka ni izjavila. Ker le tožena stranka razpolaga s podatki za obračun tožničine plače, bi morala dokazati, da specificirani zahtevek po višini ni pravilen, kolikor bi hotela preprečiti ugoditev zahtevku. II. Sodišče ni dolžno samo raziskovati, ali je imela tožnica v spornem obdobju druge dohodke iz naslova dela pri drugih delodajalcih, temveč bi morala takšne dohodke izkazati tožena stranka, kolikor bi hotela iz tega naslova zmanjšati svoje denarne obveznosti do tožnice.
Dolžnik ne navaja nobenih pritožbenih razlogov, ki bi se tikali določitve izvršitelja oz. izbire le-tega, zato je njegova pritožba zoper 1. točko izreka neutemeljena. V drugi točki izreka je sodišče prve stopnje odredilo le prenakazilo že vplačanega zneska predujma, v tretji pa je naložilo založitev predujma upniku in ne dolžniku. Ker navedeni točki izreka ne odločata o pravicah ali obveznostih dolžnika, slednjemu pravni red ne priznava pravnega interesa za pritožbo zoper ta del sklepa.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni oporekal obstoju terjatve, temveč le njeni višini. Navedel je, da so bila dela opravljena nekvalitetno, v posledici česar sta predmetna računa previsoka. Te trditve so presplošne, da bi ji bilo mogoče preizkusiti. Dolžnik namreč ne obrazloži, katera dela naj bi bila nekvalitetno opravljena, v čem so bile napake, niti ne zatrjuje, da je napake pravočasno reklamiral. Za svoje trditve pa tudi ni predložil niti predlagal nobenega dokaza.
ZOR člen 65, 117, 117/1, 65, 117, 117/1. ZPPSL člen 143, 143/4, 143, 143/4.
ločitvena pravica - prevara
Ker je stečajni upravitelj priznal tako prijavljeno terjatev kot ločitveno pravico, le-te pa kljub zatrjevanju, da jo je priznal zaradi prevare (65. člen ZOR), ni izpodbijal v roku enega leta (prvi odstavek 117. člena ZOR) odkar je zvedel zanjo, mora iz dosežene kupnine za neprodane nepremičnine brezpogojno izplačati ločitvenemu upniku njegovo terjatev.
S strani toženca zatrjevani plačili sta bili upoštevani pri obračunu in predstavlja vtoževani in prisojeni znesek neplačani del obveznosti po kreditni pogodbi skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - negatorna tožba
Ker tožnika glede na pravilne ugotovitve prvostopnega sodišča nista dokazala obstoja dogovora o prodaji spornega zemljišča, nista mogla pridobiti lastninske pravice na originaren način s priposestvovanjem. Niso namreč izpolnjeni pogoji, ki jih zahteva 4. odstavek 28. člena ZTLR, po katerem le dobroverni posestnik nepremične stvari, na kateri ima nekdo drug lastninsko pravico, pridobi lastninsko pravico na njej s priposestvovanjem po preteku 20 let.
Sodišče odloči o verjetnem obstoju terjatve kot o predhodnem vprašanju, po splošnih pravilih o ugotavljanju dejstev. Pri tem ne zadoščajo zgolj trditve predlagatelja. Iz zgoraj citiranega določila namreč jasno izhaja, da mora predlagatelj obstoj terjatve dokazati do stopnje verjetnosti. V obravnavanem primeru pa je sodišče prve stopnje enostavno sledilo z ničemer izkazanim trditvam upnice. Te v pretežnem delu niti niso sklepčne, saj vlaganja v dolžnikove nepremičnine, izboljšave in nakup opreme za hišo praviloma ne pogojujejo stvarnopravnih upravičenj oziroma solastništva tistega, ki je vlagal oziroma financiral v izboljšave in nakup opreme, ampak le obligacijski zahtevek.
Določilo drugega odstavka 71. člena ZIZ v obliki pravnega standarda omogoča prilagoditev instituta odloga izvršbe dejanskim okoliščinam, ki niso predvidene v prvem odstavku 71. člena, zato ne predstavlja samostojnega temelja za odlog izvršbe. To pomeni, da mora dolžnik tudi v primeru zatrjevanih razlogov iz drugega odstavka 71. člena ZIZ za verjetno izkazati, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.
pisna oporoka pred pričami - veljavnost oporoke - sposobnost za razsojanje
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je oporočiteljica znala brati in pisati in da je bila v trenutku sestave oporoke sposobna za razsojanje, je pravilno odločilo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da oporoka ni veljavna.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 154, 154/1, 170, 170/1. ZTPDR člen 73, 73/1, 73, 73/1.
subjektivna odgovornost - nesreča pri delu
Ker tožena stranka ni vedela za obstoj nikakršnih vojnih spopadov v BiH v času nastanka škodnega dogodka v začetku marca 1992, vojna v BiH pa se je pričela šele v aprilu istega leta, ji ni mogoče očitati, da je ravnala malomarno, ko je odredila, da mora tožnik na službeno vožnjo v BiH, kjer se je poškodoval.