sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Predložena dopisa sta naslovljena na tretjo osebo in ne na upnika, zato nista in ne moreta biti dokaz dolžnikovih navedb, kakršne je podal v ugovoru. Dolžnikove ugovorne navedbe so nejasne in nedoločne, s takšnimi trditvami pa dolžnik tudi ne bi mogel doseči zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Zato je njegov ugovor glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ neobrazložen in neutemeljen.
Ker je tožena stranka vložila pisno dopolnitev pravočasno vložene neobrazložene telegramske pritožbe po izteku pritožbenega roka in po preteku treh dni od vložitve telegramske pritožbe, je pritožbeno sodišče sodbo prve stopnje preizkusilo samo zaradi pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti.
Dolžnik ne navaja nobenih pritožbenih razlogov, ki bi se tikali določitve izvršitelja oz. izbire le-tega, zato je njegova pritožba zoper 1. točko izreka neutemeljena. V drugi točki izreka je sodišče prve stopnje odredilo le prenakazilo že vplačanega zneska predujma, v tretji pa je naložilo založitev predujma upniku in ne dolžniku. Ker navedeni točki izreka ne odločata o pravicah ali obveznostih dolžnika, slednjemu pravni red ne priznava pravnega interesa za pritožbo zoper ta del sklepa.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - predložitev dokazov in trditveno breme - napake v sestavi sodbe - obvestilo o napaki - pogodba o delu
Dolžnik sicer navaja pravno pomembna dejstva, ki bi utegnila pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, vendar za svoje trditve ne predlaga ustreznih dokazov. Pravočasna notifikacija napak je zakonski pogoj za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov in ker dolžnik le-te ni izkazal, je dokazovanje vrste in obsega napak (kar bi eventuelno ugotavljal izvedenec) nepomembno.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pritožba upnika
Dolžnik je navedel dejstva in predložil dokaze, ki bi, če bi se izkazali za resnične, lahko pripeljali do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, s čimer je svoj ugovor v celoti obrazložil v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - ugovor po izteku roka - ugovor tretjega
Predlog za kompenzacijo je enostranska listina, ki ne dokazuje, da bi upnik ponujeno kompenzacijo tudi dejansko sprejel, medtem ko pogodbe, ki naj bi jo podpisali, dolžnik ne prilaga, niti ne ponuja kakršnih koli drugih dokazov v tej smeri. Tako dolžnik ni dokazal, da bi bil dolg zares v celoti ali deloma poravnan, zato je njegov ugovor po izteku roka neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Četudi bi ugovorne navedbe o prodaji avtomobila držale, to ni ugovorni razlog, s katerim bi dolžik lahko preprečil dovolitev predlagane izvršbe. V kolikor se bo ob opravljanju izvršbe na navedeno vozilo izkazalo, da imajo na njem tretje osebe pravico, ki preprečuje izvršbo (prim. 64. čl. ZIZ), bo lahko novi kupec vložil ugovor tretjega, medtem ko dolžnik niti nima pravnega interesa za obrambo pravic tretjega.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni oporekal obstoju terjatve, temveč le njeni višini. Navedel je, da so bila dela opravljena nekvalitetno, v posledici česar sta predmetna računa previsoka. Te trditve so presplošne, da bi ji bilo mogoče preizkusiti. Dolžnik namreč ne obrazloži, katera dela naj bi bila nekvalitetno opravljena, v čem so bile napake, niti ne zatrjuje, da je napake pravočasno reklamiral. Za svoje trditve pa tudi ni predložil niti predlagal nobenega dokaza.
Če je bakrena žica zaradi izpostavljenosti vlagi korodirala, kar je kupec opazil šele takrat, ko jo je hotel plastificirati, gre za skrito napako, o kateri je pravočasno obvestil prodajalca, ker mu jo je sporočil po telefonu takoj, ko je naletel na težave pri plastificiranju.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - povratnica - javna listina
Izpolnjena povratnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje; iz povratnice pa izhaja, da je dolžnik prejel sklep o izvršbi s prilogami, zato je imel možnost konkretizirano ugovarjati. Iz istega razloga je neupoštevna tudi ugovorna trditev, da dolžnik še ni prejel faktur (kar je samo drug izraz za račun), saj povratnica dokazuje ravno nasprotno.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - razmerje
Na pravnomočno sodno odločbo je izvršilno sodišče vezano, vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen, česar pa dolžnik niti ne zatrjuje. Zato dolžnik v tem postopku ne more več uspešno uveljavljati teh ugovornih razlogov, temveč bi jih moral uveljavljati v postopku, ki je pripeljal do izdaje izvršilnega naslova.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Čeprav je sklepu o izvršbi ugovarjal v celoti, pa je v zvezi z zatrjevanim plačilom sodišču predložil le dokaz o plačilu 10.000.000 ITL. V zvezi z preostalim delom izterjevanega zneska pa dolžnik sodišču ni predložil nobenih dokazov. Zato sodišče prve stopnje, ki je 2. točko izreka izpodbijanega sklepa o izvršbi razveljavilo v celoti, za svojo odločitev ni imelo podlage v 2. odst. 62. člena ZIZ.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9. ZIZ člen 15. ZPP člen 39.
izvršilni postopek - vrednost spornega predmeta - stroški izvršilnega postopka - stroški sodnega izvršitelja
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom je tarifa, ki ne določa vrednosti denarne terjatve, na podlagi katere se obračuna cena storitve izvršitelja. Zato se za določitev vrednosti terjatve pri obračunu storitev izvršitelja subsidiarno in smiselno uporabi ZPP.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - razlogi za ugovor
Dolžnik, ki v ugovoru trdi, da je račun reklamiral, ker je zaračunana cena presegala dogovorjeno, upnik pa računa tudi ni specificiral in je bil z delom v zamudi, bi moral te navedbe uveljavljati že v postopku iz katerega izvira izvršilni naslov. Izvršilno sodišče odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov le še prisilno izvrši. Zato je, kot je bilo že zapisano, dolžnik pri ugovoru omejen na razloge, ki v smislu 1. odst. 55. člena ZIZ preprečujejo izvršbo. Dolžnik relevantnih razlogov ni navedel, zato je ugovor neutemeljen.
ZOR člen 376, 376/1, 376/1-2, 376, 376/1, 376/1-2.
zastaranje terjatve
Rok za zastaranje terjatve za povračilo negmotne škode v nobenem primeru (absolutni in subjektivni rok) ne more pričeti teči prej, dokler nepremoženjsko škodo (njen obseg) ni znana, dokler se ne stabilizira in manifestira.
Sodišče odloči o verjetnem obstoju terjatve kot o predhodnem vprašanju, po splošnih pravilih o ugotavljanju dejstev. Pri tem ne zadoščajo zgolj trditve predlagatelja. Iz zgoraj citiranega določila namreč jasno izhaja, da mora predlagatelj obstoj terjatve dokazati do stopnje verjetnosti. V obravnavanem primeru pa je sodišče prve stopnje enostavno sledilo z ničemer izkazanim trditvam upnice. Te v pretežnem delu niti niso sklepčne, saj vlaganja v dolžnikove nepremičnine, izboljšave in nakup opreme za hišo praviloma ne pogojujejo stvarnopravnih upravičenj oziroma solastništva tistega, ki je vlagal oziroma financiral v izboljšave in nakup opreme, ampak le obligacijski zahtevek.
Določilo drugega odstavka 71. člena ZIZ v obliki pravnega standarda omogoča prilagoditev instituta odloga izvršbe dejanskim okoliščinam, ki niso predvidene v prvem odstavku 71. člena, zato ne predstavlja samostojnega temelja za odlog izvršbe. To pomeni, da mora dolžnik tudi v primeru zatrjevanih razlogov iz drugega odstavka 71. člena ZIZ za verjetno izkazati, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.