sorodna pravica – civilna kazen – nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – uporaba tarife - skupni sporazum – absolutnost pravice
Drugi odstavek 168. člena ZASP veže morebitno odškodnino na nadomestilo za zakonito uporabo. S tem, ko sta pogodbeni stranki skupnega sporazuma dogovorili tarifo za določeno vrsto uporabnikov, sta posredno določili tudi, kolikšen je lahko zahtevek kolektivne organizacije zoper kršitelja katere od varovanih pravic. Skupni sporazum torej posredno določi tudi odmeno za uporabo fonogramov za vse tiste kršitelje, ki spadajo na stvarno in osebno področje kolektivnega sporazuma.
Ker je pravica proizvajalca fonograma absolutna pravica, pomeni njena uporaba brez dovoljenja samega imetnika, kršitev te absolutne pravice. Prvi odstavek 168. člena ZASP določa, da se za kršitve po ZASP uporabljajo splošna pravila o povzročitvi škode. Gre za zahtevek iz civilnega delikta, pri katerem se smiselno uporabljajo določbe 131. člena in nasl. OZ in ne 190 in 198. člen OZ. Gre za deliktni zahtevek. Le višina odškodninskega zahtevka je določena na drugačen način, kot v OZ.
Ker je pravni temelj za določitev višine odškodnine, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim. Zato določbe SS 2006, ki kažejo na morebitni drugačni namen tožeče stranke na eni strani, in še drugih skleniteljev tega sporazuma na drugi strani, ne morejo vplivati ne na višino zahtevkov iz naslova nadomestila, ne na višino zahtevkov na temelju civilne kazni.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065484
ZASP člen 147, 147/1, 147/1-1, 156. ZPP člen 214, 214/5, 337.
priobčitev javnosti neodrskih glasbenih del – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – male avtorske pravice – pravica do denarnega nadomestila –tarifa – pritožbena novota – razpravno načelo – splošno znana dejstva
Da bi bilo dejstvo notorno, mora biti znano nedefinirani oziroma neomejeni množici ljudi in preprosto ter zanesljivo preverljivo.
pogodba o naročilu avtorskega dela – izdelava filmske glasbe – izpolnitev pogodbe – nemožnost izpolnitve – plačilo avtorskega honorarja – odstop od pogodbe
Konflikt z režiserjem ne predstavlja dogodka, za katerega toženec ne odgovarja. Tako ni izpolnjen pogoj za uporabo 116. člena OZ.
Tudi če predstavlja v filmu uporabljena skladba le predelavo tožnikove stare skladbe, to ne utemeljuje nižjega avtorskega honorarja, saj le-ta v obravnavanem primeru predstavlja tako plačilo za izdelavo avtorskega dela, kot tudi plačilo za prenos avtorskih pravic.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065468
OZ člen 347. ZASP člen 130, 130/1. ZPP člen 285.
sorodne pravice - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonogramov - kolektivno upravljanje pravic - prenehanje obveznosti - zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - občasne terjatve - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja
Ključno za ugotovitev, da gre v konkretnem primeru za občasne terjatve, ki zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve, je besedilo pogodbe, ki je bila sklenjena med pravdnima strankama.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – tarifa – dolžnost uporabnikov do obveščanja – valorizacija – sporočanje podatkov
Tožnik ni upravičen do plačila revaloriziranega zneska avtorskega nadomestila, določenega v Pravilniku 98.
ZASP ne določa, da bi moral uporabnik po prenehanju javnega priobčevanja neodrskih glasbenih del o tem obvestiti kolektivno organizacijo. Nalaga mu le, da sporoča podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila, torej za pobiranje in delitev honorarja.
Določba četrtega odstavka 159. člena ZASP tožeči stranki ne daje podlage za uveljavljanje civilnopravnega zahtevka, kot ga uveljavlja v tej pravdi. Prvi odstavek 311. člena ZPP določa, da sodišče toženi stranki lahko naloži, da opravi določeno dejanje le takrat, ko je ta obveznost zapadla do konca glavne obravnave. Obveznost mesečnega poročanja v bodoče, ki se nanaša na čas po koncu glavne obravnave in naprej, v neopredeljenem trajanju, v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla. Preuranjenega tožbenega zahtevka, ki se nanaša na dejansko stanje, ki v času odločanja še ne obstaja, sodišče ne sme meritorno obravnavati.
Zakonodajalec je ravno zato predpisal možnost izreka civilne kazni v razponu, da je omogočil sodišču tehtanje ravnanja posameznega kršilca in s tem odločitve o višini civilne kazni, upoštevajoč okoliščine vsakega posameznega primera.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRIMERJALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063705
ZASP člen 130, 130/1, 153, 153/1, 156, 157, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/7, 157a, 157a/2, 158, 159, 159/1, 159/3, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 168/4, 185, 185/1, 185/1-2, 186, 186/1, 186/3. ZIZ člen 55, 226. OZ člen 131, 131/1, 164. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 4, 4/2.
uporaba fonograma – zahtevek za plačilo nadomestila – nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov – odškodninski zahtevek – tarifa – civilna kazen – pogodba o neizključnem prenosu – prostovoljna položitev zneska – prenos pravice - stroški v zvezi z ugotavljanjem kršitev
Tožena stranka, ki fonograme predvaja preko radia, sporedov ne more vnaprej pošiljati, saj jih ne sestavlja sama. Ker fonograme le posredno predvaja preko radia, je obveznost, ki je predpisana v 2. točki prvega odstavka 185. člena ZASP zanjo nemogoča. Zato zanjo to določilo ne more veljati. Njena obveznost iz četrtega odstavka 159. člena ZASP torej v zakonu ni sankcionirana.
Zahtevek na plačilo nadomestila je odškodninski zahtevek in ne zahtevek iz neupravičene obogatitve. K takemu zaključku vodi pritožbeno sodišče določilo prvega odstavka 130. čl. ZASP, po katerem uporaba fonograma za radiofuzno oddajanje brez plačila nadomestila pomeni protipravno ravnanje in določilo prvega odstavka 186. člena istega zakona, po katerem za kršitve ZASP veljajo splošna pravila o povrnitvi škode.
Sodna praksa je tožnici ob pretežnem soglasju pravne literature že zgodaj dopustila, da svoje stroške, ki ji nastajajo v zvezi z ugotavljanjem kršitev, upošteva v obliki pavšalne podvojitve pristojbin pri odmeri škode (kot škoda je tu mišljeno nadomestilo za uporabo sorodnih pravic) in jih na ta način zavrača na posamezne kršitelje pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076800
ZPP člen 324, 324/1, 324/4, 324/5. ZASP člen 130, 130/1, 153, 153/1, 156, 157, 157/2, 157/4, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 186, 186/1. OZ člen 131, 164.
sestavni deli sodbe – sorodne glasbene pravice – javno priobčevanje komercialnih fonogramov – nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov – tarifa – odškodninski zahtevek – neupravičena obogatitev – mesečno poročanje – škoda zaradi odkrivanja kršilcev – civilna kazen
V izrek sodbe sodi le znesek po višini, kar je skopa navedba tožbenega zahtevka, ne pa tudi obrazložitev o tem, na kaj se tožbeni zahtevek nanaša.
Zahtevek na plačilo nadomestila je odškodninski zahtevek, ne pa zahtevek iz neupravičene obogatitve.
Sodišče lahko toženi stranki naloži, da opravi določeno dejanje le takrat, ko je ta obveznost zapadla do konca glavne obravnave oziroma do izdaje zamudne sodbe.
Zahtevek tožeče stranke na povrnitev škode zaradi odkrivanja kršilcev ne more biti utemeljen zaradi določila prvega odstavka 153. člena ZASP.
Okoliščina, da drugo tožnik ni profesionalni fotograf (in da toženec fotografij ni naročil), nikakor ni razlog, da se v zvezi z višino avtorskega honorarja, ki mu gre, ne bi uporabil predloženi cenik Obrtne zbornice Slovenije. Ta predstavlja namreč povsem ustrezno podlago.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0074211
ZASP člen 130, 146.
javno priobčevanje glasbenih neodrskih del – plačilo nadomestila – avtorski honorar – dokazno breme – tarifa
S tem, ko je bilo izkazano, da je tožena stranka v novembru 2004 javno priobčevala neodrska glasbena dela, je bilo dokazno breme, da kasneje neodrskih glasbenih del ni več javno priobčevala, prevaljeno na toženo stranko.
Za veljavno sprejetje Pravilnika 2006 skupaj s tarifnim delom bi bilo potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožnik ni imel, pač pa je enostransko sprejel Pravilnik 2006, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignil višino nadomestil za uporabo glasbe. Pravilnik 2006 je bil torej sprejet v nasprotju z določili takrat veljavnega ZASP – UPB-1 in zato ni veljaven. Tožeča stranka lahko zaračuna toženi stranki le takšen avtorski honorar, kot je veljal po tarifi 1998.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0071760
ZPP člen 215. ZASP člen 1, 147.
male avtorske pravice – dokazni standard – pretežna verjetnost – načelo enakega varstva pravic
Ker iz razpoložljivih okoliščin primera ni videti, da bi lahko tožeča stranka storila še kaj več (ponudila je trditveno in dokazno gradivo za tezo, da tožena stranka v svojem lokalu priobča glasbo) kot je storila, je uporaba 215. člena ZPP (pravilo o objektivnem dokaznem bremenu), češ da je tožena stranka zasejala dvom, ali ni glasbena aparatura pokvarjena, v nasprotju z načelom enakega varstva pravic.
nadomestilo za uporabo avtorskih del - kolektivno upravljanje avtorskih pravic – začasno dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic –pasivna legitimacija – pobot
Tožena stranka je nesporno svoje obveznosti plačevala preko družbe S. d.o.o. (s katero je imela sklenjeno mandatno pogodbo, njej pa je tožeča stranka tudi izstavljala račune) nesporno pa je tudi, da je šlo za plačevanje nadomestil za programske in avtorske pravice ter licenčnine, torej pravic katerih kolektivno upravljanje je bilo dovoljeno tožeči stranki. Komu je tožeča stranka izstavljala fakture – toženi stranki ali njenemu mandatarju, na vprašanje pasivne legitimacije torej ne more vplivati.
Za uspešno uveljavljanje pobotnega ugovora ni treba, da v pobot uveljavljena terjatev izhaja iz istega obdobja kot vtoževana terjatev.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070396
ZPP člen 108, 108/1, 311, 311/1. ZASP člen 159, 167.
javno priobčevanje fonogramov – nadomestilo za uporabo sorodnih glasbenih pravic – zapadlost zahtevka na poročanje – določen zahtevek – pomanjkljiva tožba – poziv na popravo tožbe
Tožbeni zahtevek v obravnavanem delu ni določen, kot bi moral biti. V tej situaciji bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v skladu z določbo prvega odstavka 108. člena ZPP in tožečo stranko pozvati, da tožbo v tem delu popravi, ne pa izdati zamudne sodbe, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Zahtevek, naj tožena stranka redno mesečno poroča vnaprej, torej od dne izdaje sodbe dalje, ni utemeljen, ker sme sodišče toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave.
Tožbenega zahtevka na izbris znamke tožena stranka ne more sama izpolniti. Njena blagovna znamka lahko preneha le ob posredovanju URSIL. Pri odločanju o dolžnosti povrnitve pravdnih stroškov zato sodišče ne more šteti, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek s tem, ko je Urad za intelektualno lastnino izdal odločbo B 106.
Sodišče ne sme preverjati resničnosti dejstev, ki niso bila prerekana in se štejejo za priznana, temveč jih je dolžno vključiti v dejansko podlago sodbe.
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na okoliščine uporabe, ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Navedeno utemeljuje sklep, da lahko stranke skupnega sporazuma dogovorijo le eno tarifo, ki ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo.
ZASP v četrtem odstavku 159. člena sicer nalaga dolžnost uporabnikom varovanih del, ki ta dela uporabljajo na podlagi ZASP brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, enkrat mesečno predložiti pristojni kolektivni organizaciji podatke o njihovi uporabi, vendar te dolžnosti tožene stranke tožeča stranka ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079185
ZASP člen 72, 72/2, 146, 146/1, 151, 151/1, 151/2. ZPP člen 286b, 339, 339/1.
prostovoljno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – nadomestilo za reproduciranje glasbenih del – izkoriščanje mehaničnih pravic avtorjev – aktivna legitimacija kolektivne organizacije avtorjev – avtorski honorar – pooblastilo – upravičenost zastopanja
Kolektivna organizacija avtorjev lahko uresničuje pravice avtorjev na podlagi danih pooblastil, in sicer v lastnem imenu in za račun pooblastiteljev. Ker se sporno razmerje nanaša na leto 2006, ko so bili po ugotovitvah sodišča izdani fonogrami, in na leto 2007, ko je bil izdan račun, je nepomembno, da so bila obravnavana pooblastila dana že pred uveljavitvijo ZASP-B. Dana so bila namreč nepogojno in brez omejitev trajanja, zato so ustrezala kriterijem, ki jih je vnesla novela ZASP-B.
Zatrjevanje recesije in globalne krize še ni razlog, da bi uporabniki avtorskih del smeli plačevati zgolj 50 % avtorskih honorarjev po veljavni tarifi.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078344
ZASP člen 72, 72/2, 146, 153, 153/1, 158, 168, 168/1, 168/2. ZPP člen 185. ZPreZP člen 11.
sprememba tožbe – aktivna legitimacija – civilna kazen po ZASP – uporaba tarife iz skupnega sporazuma – huda malomarnost – skrbnost – odškodnina za stroške terenske kontrole
Kolektivne organizacije so aktivno legitimirane za uveljavljanje varstva svojih članov iz ZASP pred sodišči na podlagi drugega odstavka 72. člena ZASP.
Civilno kazen po ZASP lahko zahteva tisti, čigar pravica je bila kršena namerno ali iz hude malomarnosti, in sicer ne glede na to, ali je zaradi kršitve pretrpel kakšno premoženjsko škodo ali ne.
Pri presoji legitimacije tožeče stranke za izterjavo nadomestila je bistveno, da s kolektivnim upravljanjem v sámo avtorsko pravico ni poseženo. Upravičenja, tako moralna kot materialna, kljub kolektivnemu upravljanju (pa naj bo mandatno razmerje urejeno na podlagi pogodbe ali zakona) ostanejo avtorju. Kolektivna organizacija je sicer več kot zgolj zastopnik avtorjev, vendar pa še vedno zgolj skrbnik tujih (avtorjevih) pravic, kajti svojo dejavnosti opravlja za avtorjev račun.
Uporabnik, ki v Sloveniji uporablja glasbo, je torej tožeči stranki dolžan plačati nadomestilo; če je s tožečo stranko sklenil pogodbo o uporabi avtorskih del, na podlagi pogodbe, sicer pa na podlagi zakona zaradi prikrajšanja avtorjev oz. tožeče stranke (zunanje razmerje).